Akupunktura priznana kot protibolečinska terapija

Po napotnico za protibolečinsko akupunkturo k osebnemu zdravniku

V Sloveniji je akupunktura priznana kot protibolečinska terapija, delno jo financira tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Protibolečinska akupunktura je sicer samo del možnosti uporabe akupunkture in jo je težko izločiti iz holističnega razmišljanja o energetskem stanju v nekem kliničnem dogodku, pravi specialist fiziater in revmatolog prof. dr. Zmago Turk, podpredsednik in častni član Slovenskega združenja za akupunkturo pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki ima s področja akupunkture diplomo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).

Obravnave v protibolečinskih ambulantah

Vsaka bolečina je specifični sindrom, ki zahteva poglobljeno analizo diagnostike in kritični odnos do bolečine s fiziološkega in psihičnega vidika, poudarja. Po sogovornikovih besedah se mora zdravnik, ki izvaja akupunkturo, pred vsako obravnavo seznaniti s kliničnim stanjem človeškega telesa (z izvidi, ki jih prinese bolnik) in anamnestičnimi podatki ter izključiti vse možne bolezni, ki bi lahko z odlaganjem napredovale in povzročile zaplete v osnovnem zdravljenju nekaterih bolezni.

V kliničnem pregledu pacienta, ki med drugim zajema posebne oblike testiranja nekaterih organov, kot so koža, jezik in oči, posebno pozornost namenijo srčnemu utripu. Obstaja 36 nivojev pulza in vsak zase pomeni pomembno diagnostično informacijo. Na podlagi teh informacij zdravnik akupunkturist sestavi program terapije.

»Odločamo se predvsem za terapijo bolečinskih sindromov – pri degenerativnih boleznih gibalnega sistema, psihosomatskih procesih, torej predvsem tam, kjer sodobna medicina navadno zdravi z medikamentozno terapijo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije akupunkturo priznava kot protibolečinsko terapijo, obravnave pa se izvajajo v protibolečinskih ambulantah v Ljubljani in Mariboru,« pravi.

Razloži, da bolnik lahko dobi napotnico pri svojem osebnem zdravniku, navadno na terapijo napotijo kronične bolnike, ki so preživeli različne medikamentozne terapije in operacije. Odločitev za izdajo napotnice je v rokah osebnega zdravnika. Ambulante akupunkture so odlagališče kroničnih bolečinskih stanj, kroničnih bolezni, kot so borelioza, fibromialgija in nevropatske bolečine, tovrstna terapija pa ni primerna ob akutnih vročinskih stanjih, akutnih stanjih, ki ogrožajo življenje, in pri onkoloških bolnikih v času terapije. Prav tako se v času akupunkturne obravnave odsvetuje uporaba analgetikov, predvsem zaradi ocenjevanja uspeha akupunk­turne terapije, poudarja.

Akupunktura je varna, a le v rokah ­usposobljenega zdravnika

Sama po sebi je akupunktura varen medicinski poseg in terapija, vendar mora biti v rokah ustrezno usposobljenega zdravnika, opozarja dr. Turk. »Prepisovanje receptur iz raznih knjig o akupunkturi in uporaba teh v raznih zasebnih ambulantah ne pripomoreta niti k strokovnemu, še manj pa k terapevtskemu učinku,« meni. Pravi, da združenje že pripravlja tako licence za izvajalce akupunkture kot tudi register izvajalcev v Sloveniji.

Pred obravnavo je treba sterilno pripraviti terapevtski prostor in pripomočke – igle, laser, elektrode in masažne pripomočke. »Obravnava akupunkture traja okoli 20 minut in se navadno izvaja dvakrat na teden, priporočljivih je od 10 do 12. Akupunkturisti pri tem spremljamo počutje bolnika iz obravnave v obravnavo in temu primerno spreminjamo terapevtski program,« pojasnjuje. Zabadanje igel v človeško telo zahteva posebno znanje in izkušnje ter poznavanje kontraindikacij. Te so navadno lokalne (na koži), vendar se na nekatere vbode pacienti odzovejo tudi z raznimi oblikami anafilaktičnega šoka. Zato je res pomembno, da so terapevti primerno izobraženi, seznanjeni s to možnostjo in poučeni, kako se v takem primeru odzvati, opozarja.

O akupunkturi

Akupunktura je del tradicionalne kitajske medicine, ki poleg tega vključuje tudi vse druge takrat znane komplementarne oblike zdravljenja. Osnova je filozofsko razmišljanje o povezanosti delovanja človeškega telesa z naravo, ki je povezano prek petih elementov: zemlje, vode, ognja, lesa in kovine, ter s teorijo organov zang-fu, ki energetsko karakterizira človeške organske sisteme predvsem po obliki in konsistenci, pravi dr. Turk.

»Človeško energetsko stanje so poimenovali s sistemom jin in jang, ki predstavlja dva pola človeške energije. Jang predstav­lja pozitivno človeško energijo in je vedno spredaj in zgoraj, jin pa predstavlja negativno človeško energijo, ki kroži po zadnjem in spodnjem delu telesa. Osnova razmišljanja o zdravju je ravnovesje obeh energetskih sistemov in vsakršno spreminjanje odnosa med obema energijama pomeni spremembo zdravja in počutja človeka. Energija se ustvarja med prej omenjenimi petimi elementi – Kitajci so jo imenovali energija ci – in kroži po človeškem telesu, po nevidnih meridianih. Na teh so tradicionalni Kitajci narisali približno 700 akupunkturskih točk, za katere so najverjetneje iz izkušenj zaznali, da njihovo zbadanje ali draženje povzroči spremembo človeškega počutja v pozitivnem in negativnem smislu.«

Noemi Kandus
Vir: www.viva.si