DuhovnostRazno

Biti prizemljen je bolj pomembno kot si mislimo

Vedno sem mislil, da vem, kaj pomeni biti prizemljen, te dni pa sem dobil širšo vizijo prizemljenosti in ugotovil, da je biti prizemljen bolj pomembno kot si mislimo.

Običajno mislimo, da biti prizemljen pomeni hoditi po svetu trezne glave, da ne sanjamo, da nimamo glave nekje v oblakih, da smo prisotni pri stvari. To je sicer res in vsakdo ve, redki pa to dejansko živijo v praksi.

Zelo smo podobni rastlinam, saj se hranimo zgoraj od Sonca, spodaj iz Zemlje. Če nismo prizemljeni, če se želimo hraniti samo od Sonca, pregorimo, se izsušimo, ker nimamo korenin in ne dobimo vlage.

Biti prizemljen pomeni čutiti svoje telo v celoti, ne pa uporabljati telo zgolj kot transportno sredstvo, ki prevaža glavo iz enega sestanka na drugega. Glava je premajhna, da bi v njej lahko hranili celo svoje življenje, vse svoje težave, izzive, čustvene viharje,… pa tudi radosti, strasti, veselje,…

Prizemljen strelovod

Živeti je treba s celim telesom, od glave do stopal, kajti samo preko stopal se lahko povežemo z mamo Zemljo, samo preko stopal smo lahko prizemljeni in delujemo kot strelovod – ko treščijo in se zabliskajo čustveni viharji in bolečine, se odvečna energija lahko sprosti preko strelovoda (našega telesa) v zemljo in tam razblini ali reciklira. Če pa nismo prizemljeni se lahko zgodi, da ne moremo prenesti vse energije stresnega trenutka in jo absorbira nek del telesa, ki se na ta način žrtvuje. Naša višja inteligenca odloča, kam gre ta odvečna energija. Vedno gre tja, kjer naredi najmanj škode za celotno telo. Pogosto gre v zobe in posledično pride do zobobola, lahko pa v nek organ in imamo težave z organom. Nam se sicer zdi cela katastrofa in cela drama, ko se to zgodi (npr. pregori nek zob), toda gledano celostno je to še vedno najboljša rešitev glede na to, kam smo svoje energijsko telo nezavedno pripeljali. Telo zna dolga leta kompenzirati naše napake, ni pa vsemogočno in ima svoje meje. Zato je zelo modro, če se iz svojih bolezni in bolečin zavestno učimo in ugotovimo, kakšno vedenje, kakšen pristop (npr. večletna zamera, jeza, občutek žrtve,…) nas je pripeljal v težave in to spremenimo.
Žal trenutni izobraževalni sistem ne podpira ljudi v tej smeri, verjetno tudi zato, ker je tak interes farmacevtske industrije, saj tako več ljudi zboli, ne spremeni svojega življenja, uživa zdravila, ki težave ne odpravijo, pač pa samo prikrijejo simptom.

Če pa smo prizemljeni, smo povezani s svojim telesom, s svojimi občutki in slišimo opozorila telesa, ki pridejo preko občutkov in intuicije. Ko se poslušamo, vse te težave odpadejo, saj dobimo opozorilo še preden resno zbolimo. Ampak tudi ko resno zbolimo še ni prepozno, vedno je čas, da se vrnemo na svojo pravo pot. Pomembno je vedeti, kaj je res težava v ozadju bolezni, ki se na površju kaže kot simptom.

Kako skrbimo za svoj avto?

Za enostavno ponazoritev delovanja bolezni (beri simptomov) vzemimo primer, da se vozimo z avtom in se na armaturni plošči prižge lučka, ki pomeni, da je treba doliti olje v motor. Vse kar je potrebno narediti je, da nalijemo olje v motor. Če pa gledamo na lučko (bolezen ali simptom) kot na nekaj, kar nas zmoti in ovira v življenju, potem lučko nekaj časa ignoriramo, ko pa nam postane preveč moteča, avto peljemo k mehaniku, da nam izklopi lučko. Moder mehanik tega ne bi naredil in bi nam svetoval, da kupimo in dolijemo olje, podobno kot bi moder zdravnik (takih poznam vedno več) svetoval, naj si vzamemo več časa za uživanje, za stvari, ki kot olje namažejo naše življenje z radostjo. Toda mi pri mehaniku vztrajamo, da naj nam ne skuša prodajati stvari, pač pa enostavno prereže žičko do lučke. Mehanik popusti, saj ima stranka vedno prav, mi pa smo ponosni nase iz več razlogov:
a) nismo se pustili mehaniku, da nam proda nekaj, kar mislimo, da ne potrebujemo
b) počutimo se bolj pametne, modre in sposobne kot mehanik, saj smo mu povedali, kaj mora narediti, da bo problem rešen in kasneje med vožnjo vidimo, da lučka res ne sveti in smo problem “rešili”.

Toda ali lahko temu rečemo modro ravnanje, smo res rešili problem, ali samo odstranili simptom? Nismo želeli nameniti nekaj časa in denarja za dolivanje olja v avto, čez nekaj časa pa bo motor uničen in bomo porabili veliko več časa in denarja za popravilo ali nakup novega avta, kot bi ga za nakup olja.
Sicer nerad primerjam telo s stroji, saj naše telo ni stroj, toda mislim, da je ta primer zelo poučen. Se pa naše telo od stroja razlikuje tudi po tem, da ima telo svojo inteligenco in se vedno poskuša znajti po svoje, tudi če ne skrbimo zanj.

Naše srce je dovolj veliko, da lahko sprejme in razblini še tako veliko bolečino!

Biti prizemljen pomeni čutiti svet s celim bitjem, ne pa da ga zaznavamo samo preko intelekta, logičnega mišljenja in glave. Nobena bolečina ali težava ni več prehuda, ko si jo dovolimo čutiti s celim telesom, če pa vse držimo samo v glavi in skrbeh, pa življenje izgleda brezizhodno. Pomembno je, kakšen pristop imamo do življenja, sebe, soljudi, saj v našem vsakodnevnem življenju deluje ike – prvi od sedmih zakonov Hune (Huna je havajske duhovna filozofija), ki pravi “Svet je to, kar ti s celim bitjem verjameš, da je”. Na zahodu temu zakonu pravimo zakon privlačnosti. Če poskusimo biti prizemljeni vsaj za nekaj trenutkov (na primer tako, da globoko, počasi in nežno nekajkrat zadihamo), opazimo, da je svet veliko lepši, kot smo mislili, saj ga takrat vidimo bolj resničnega, takega kot je, brez odvečne navlake, koprene in tančice skrbi, strahov, predsodkov…

Kako se prizemljimo?

Biti prizemljen je naše naravno stanje, zato se tega ni treba naučiti, ampak se samo spet spomniti in si dovoliti. Najbolje se prizemljimo, če delamo z zemljo (vrt, njiva, gozd), če se gibamo (ples, tek, joga, tai či, či gong, pohodništvo, hribi, …). Pomembno je tudi, s kakšnim pristopom delamo vse te aktivnosti, da si npr. med sprehodom dovolimo čutiti sebe, svoje telo, svojo dušo in duha, da odločno postavimo mejo skrbem, službi,…, ker to so intimni trenutki, ki jih želimo preživeti v globoki povezavi in čutenju sebe, ne pa da smo z mislimi v službi. Običajno je najlažje, če smo sami, zelo prijetno pa je prav tako delati vaje, se gibati, meditirati skupaj, saj nas podpre energija skupine in je vse lažje in bolj učinkovito, saj se sinergično združimo…

Avtor: Aleksander Lah
www.HeartConnection.si

Tagi
Pokaži več

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Close

Deli to s prijateljem

NAROČI SE NA NAŠE E-NOVIČKE ;)
Bodi med prvimi obveščen(a) o novostih, ugodnostih in akcijah.
  Kadar koli se lahko odjaviš !