Na tvoji poti je veliko vrat in skoznje vstopaš bolj ali manj pozorno.
Ko hitiš, jih odpiraš na silo in vznemiriš prostor v katerega vstopiš. S tem sebi nakoplješ težo, slabo voljo in izgubo zaupanja v dobro. Ne opaziš, da si ti tisti, ki si izbral “nižji” vhod.
Ko pa s pozornostjo, neobremenjenostjo in brez pričakovanj vstopiš skozi vrata, v prostor vnašaš svoj mir, sprejetost trenutka in dobrega. S tem sebi omogočiš “višji” vhod.
Od tvoje naravnave je odvisno. Vrata so odprta.
Andreja 🙂