Klasično obdobje kitajske filozofije obsega približno tristo let: med 550 in 250 pr.n.š. Čuang Ce je največji in najstarejši taoistični pisec, za katerega vemo, da je zgodovinska osebnost (česar za legendarnega ustanovitelja taoizma Lao Ceja ne vemo). Živel je malo pred koncem klasičnega obdobja. Čuang Ce se ni obotavljal kritizirati konfucijanizma. Njegovi pravi dediči misli in duha so kitajski zen-budisti iz obdobja Tang (7 do 10 st.).
Čuang Ce je vplival na kitajsko kulturo, saj je vselej veljal za enega največjih pisateljev in mislecev klasičnega obdobja. Njegov pretanjeni, sofisticirani in mistični taoizem je zato prežel vso kitajsko kulturo in njen značaj; za nekatere poznavalce je največji kitajski filozof. Zen osvetljuje Čuanga in Čuang osvetljuje Zen.
