Razno

Izstopimo iz množice

Se spominjate, kako veliko se vam je zdelo vse okoli vas, ko ste bili otroci? Kako učeni so se vam zdeli odrasli in kako zelo sposobna je bila mama, ko je iz tako smešnih sestavin spekla odlično potico? Se še spominjate časov, ko ste verjeli v pravljice in v to, da ni meja?

Kako vam je bilo vseeno ali bo soseda huda ali ne, ker ste bili vi nasmejani in igrivi, čeprav je bila ona tako zelo nesrečna? Kako ste verjeli, da boste postali astronavt, čeprav so vam rekli, da vam to ne bo uspelo in da so to le vaše sanje?

Sčasoma jim je uspelo. Začeli ste dvomiti vase in verjeti, da se do ciljev pride le z garanjem, pa še to le, če imate veliko sreče … in vi je seveda nimate!

Ko ste tako odraščali, ste postali vedno bolj podobni vsem drugim. Postali ste realist. To je, kot pravijo, zelo dobra lastnost, saj tako niste nikoli razočarani. Pač se ubranite morebitnega razočaranja tako, da niti ne poizkusite, da niti ne zaživite tistega, kar ste. Človek se pač naj prilagaja na okolico, naj postane to, kar so vsi … roboti. Sama dejansko vidim velik del človeštva kot svet robotov. Ljudje delajo vse po navodilih nekoga in individualnost je nemalokrat kaznovana, saj v prvi vrsti ljudje sami sebi ne dovolijo biti nekaj posebnega. Stalen občutek, da nekaj delajo narobe, da morajo ubogati nekoga, jim odvzame še najmanjši košček svobode. Dejstvo pa je, da bi morali edino kontrolo izvajati oni sami.
Mogoče bi se morali vrniti nazaj, v otroško energijo, ki je tako zelo magična in vsakdo izmed nas jo je nekoč že imel v sebi, jo je živel … Poskusite to energijo ponovno najti in jo zaživite, kmalu jo boste lahko celo nadgradili. Ta energija, ta način je namreč začetek, s katerim boste ustvarili lepši danes in jutri. Poskusite jo obuditi za trenutek in potem širite te občutke vsak dan bolj.

OPAZUJMO OTROKE

Ste obdržali vsaj delček otroka v sebi? Sama sem vedno z veseljem negovala otroškost v sebi, in čeprav sem se včasih opravičevala za to mojo sproščenost in igrivost skozi življenje, jo danes z največjim veseljem sprejemam in živim vsak trenutek. Sem sanjač in vesela sem, da znam sanjati, saj te svoje sanje tudi živim.
Z največjim veseljem opazujem malčke, ki so tako zelo pristni, prvinski. Veliko se naučim od njih. Malčki še zelo dobro čutijo energije in dobro vedo, kaj si želijo, kaj potrebujejo in kaj lahko dosežejo. Opazovanje otrok nas lahko nauči zelo veliko in posnemanje njih v določenih stvareh bi nam marsikdaj zelo pomagalo pri doseganju čudovitega vsakdana. Otrok ima v sebi še naravno ravnovesje, ki ga sčasoma največkrat med odraščanjem izgubi oziroma zablokira zaradi družbene prevzgoje v “pravilno socializirano” odraslo osebo.

Ob duhovni rasti odpravljamo te blokade in marsikdo celo življenje išče tisto prvinskost, ki jo je pravzaprav že imel v otroštvu, a si jo je dovolil odvzeti. Seveda razrešujemo tudi razne blokade same duše, a nemalokrat srečujem ljudi, ki imajo dosti več opravka z blokadami, ki so si jih prilepili v odraščanju in trenutnem življenju.

Človekovo dojemanje življenja in obremenjenost s tem, kako jih določa okolica, je težava tako rekoč vsakega posameznika in zdi se, da so nam skozi vzgojo v odraščanju kar vcepili “strahospoštovanje” do okolice in do sočlovekovega mnenja. Te prestrašenosti in avtoritete se je po mojih izkušnjah pravzaprav najtežje znebiti, čeprav sama osvoboditev prinaša popolno spremembo v življenju in svoboda, ki jo sam človek čuti, je neprecenljiva.
Pravzaprav je težko opisati te čudovite občutke, ko si resnično svoboden in živiš čisto svoje življenje, saj so tako zelo drugačni od vsakodnevnih občutkov množice. Najbolj zanimivo pa je, da skoraj pozabiš, kakšno je bilo življenje prej … saj ti sploh ni več pomembno. Živiš za danes in za jutri in živiš … čudovito.

Pomembno dejstvo tukaj je le, da je to svobodo mogoče doseči, občutiti. Čisto vsakdo izmed nas lahko doseže to stopnjo, le lotiti se je treba svoje notranjosti, svojega življenja. Verjamete v to? Če je vaš odgovor “seveda”, ste že naredili najpomembnejši korak na poti k uspehu. Vaše dojemanje sveta, energij, možnosti je pravilno … sedaj je treba le vztrajati tako dolgo, da boste pozabili na vse tisto, kar vas ta trenutek tako zelo bremeni ter da postanete to, kar resnično v sebi ste. Dojemanje sveta, okolice je za vas pomembno le z enega vidika … vašega.
Vsak korak je pomemben dejavnik na poti naprej, vsaka stopnja naj dozori sproti, saj nestrpnost ter prehitevanje tu nimata svojega mesta. Nikakor ne moremo določiti univerzalnega recepta, po katerem bi nas vse popeljal do cilja. Vsakdo potrebuje svoje nauke, spoznanja in tudi svoj tempo, po katerem bo premostil blokade. Čas, ki ga potrebujete za pot do cilja, ni pomemben.

ISKANJE POTRDITVE

Zatajitev sebe oziroma svojega bistva se sproži v ljudeh največkrat zaradi strahu pred mnenjem okolice. Vsakdo umesti sebe v določeno okolje in tako začne živeti po pričakovanjih te družbe, tako pa zelo hitro umre bistvo človeka – individualnost. Ta odvisnost od odobravanja in prilagajanja okolici je za enkrat žal stalnica pri večini populacije. ‘Odvisnost’ rečem zato, ker je odobravanje okolice pomembno za posameznike zgolj iz razloga, da imajo notranji občutek, da so nekaj storili pravilno, da so nekomu ugodili, včasih je takšno odobravanje za njih celo edini pokazatelj tega, ali so ljubljeni.
Prva in vsekakor najmočnejša je odvisnost od odobravanja s strani staršev. To je odnos, ki se vije skozi celo življenje. Celo po smrti staršev se pri marsikom bije notranji boj po njihovem odobravanju. Seveda pa to ni edina oblika odobravanja, po kateri ljudje hrepenijo. Tu je stalno iskanje odobravanja s strani vrstnikov, sodelavcev, sosedov, same družbe … Skratka ljudje začnejo živeti tako, kot se od njih pričakuje, namesto da bi živeli tako, kot si želijo in čutijo sami.

Zakaj se tako zelo branimo individualnosti? Večini je lažje živeti v svetu, v katerem je vse predvidljivo, v katerem ima vsak svoje mesto. Toda red bi bil v svetu individualizma veliko večji. Marsikdo si to sicer predstavlja drugače in misli, da bi tako nastal razpuščen svet, v katerem bi lahko vsakdo počel, kar bi želel, nekako v smislu kaosa. Toda dejstvo je, da je tako kaotičen svet nastal sedaj, ko ljudi vodita ego in tekmovalnost na vsakem koraku. Govorim o tem, da ko je človek resnično srečen, ko živi sebe in svoje sanje, ga tudi obkrožajo le ljudje in dogodki, ki so mu privlačni, pozitivni. Ko živimo svoje življenje, svoje sanje, so nam vsi okoli nas prijatelji, nimamo tekmecev in tako vladajo svetu mir, ljubezen in prijateljstvo. Bi lahko bilo sploh lepše? Toda … si lahko predstavljate, da je to mogoče?

SPREMENIMO SEBE

Pomembno je, da spremenimo sebe, saj tako posledično spreminjamo tudi svet, z drugačnim pogledom nase in na sočloveka nam bo tudi uspevalo. Pozabite na družbena pričakovanja, ampak se zazrite vase, v to, kar ste. Poiščite svoj resnični jaz in ga sprejmite brezpogojno. Vedite, da vas vsi sprejemajo točno takšne, kakršni ste, saj sami sebe sprejemate takšne. Odlični ste in predvsem ste svobodni. Odvrzite tekmovalnost, obsojanje in ego. Odvrzite vsa negativna čustva in sprejmite le tista, ki vam dajejo pozitivne, lepe občutke. Postavite si cilje, kakšno življenje vam ustreza, kaj si želite v prihodnosti in ljubite sebe ter vse, kar vas obdaja. Naravo, ljudi, živali, rastline. Ljubite tiste, ki vam ljubezen vračajo, in tiste, ki vas sovražijo. Le tako boste namreč svoj svet spremenili v raj na zemlji. Le vi ste tisti, ki lahko stvari spremenite. Ste magnet, ki privlačite k sebi vse, o čemer razmišljate, zato naj bodo vaše misli lepe in dobronamerne. Ustvarite si okolico, ki jo boste z največjim veseljem pogledali, in živite prav vsak trenutek. Vsi skupaj oblikujmo čudovit planet!

Avtor: Lidija Polajžer Anina
www.karmaplus.net

foto: freedigitalphotos.net

Pokaži več

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Close

Deli to s prijateljem

NAROČI SE NA NAŠE E-NOVIČKE ;)
Bodi med prvimi obveščen(a) o novostih, ugodnostih in akcijah.
  Kadar koli se lahko odjaviš !