Osebnostna rastRazno

Louise L. Hay, kraljica New agea – Naša Luba Lojzka

Je res tako preprosto?

Louise L. Hay, petinosemdeseletna gospa, ena najbolje prodajanih avtoric vseh časov, ki je mnogim ženskam tudi na naših tleh s svojimi knjižnimi deli spremenila pogled na življenje, je bila ena prvih, ki je na razumljiv način predstavila povezavo med telesnimi težavami, miselnimi vzorci in čustvenimi težavami.

Napisala je novo knjigo: Ustvarite si izjemno življenje. Če Louise še ne poznate, je čas, da jo spoznate zdaj.

Gospa je Američanka. Živi v San Diegu, v Kaliforniji. Je ena tistih gospa, ki je znala svojo nasilno preteklost spremeniti v prijetno sedanjost. V zloglasnem intervjuju New York Timesa Markom Oppenheimerjem je leta 2008 zaupala svojo neobičajno življenjsko zgodbo o odraščanju z mamo in nasilnim očimom. Pri približno petih letih jo je posilil sosed. Pri 15 je obesila šolo na klin. Pri 16 je zanosila, dala otroka v posvojitev, se preselila najprej v Chichago, potem pa v New York, kjer ji je uspela kariera manekenke. Spoznala je vplivnega moža, gospoda Andrewa Haya se z njim poročila, po 14 letih pa si je gospod premislil in izbral drugo. “Ko sem si ravno začela dopovedovati, da dobre stvari lahko trajajo…se je hotel ločiti.” (Ustvarite si izjemno življenje, Primus, 2012) Zlomilo jo je. Takrat se je začela njena duhovna rast. Imela je 42 let. “Će se ne bi ločila, ne bi nikoli postala zdajšnja Louise Hay”…

Dajte mi knjigo z modrimi platnicami

Leto kasneje po sprijaznjenju z razpadlim zakonom, so se odprla nova vrata. Šla je v cerkev. Tam je slišala stavek: “če ste pripravljeni spremeniti svoje razmišljanje, lahko spemenite svoje življenje.” Ta stavek jo je zaznamoval. Potem je postala neke vrste cerkvena svetovalka, spustila nadzor nad življenjem in le to ji je prineslo, kar ji je. Postala je pozorna na smer, v katero jo je povabilo življenje. Sestavila je svojo prvo brošuro na dvanajstih straneh z modrimi platnicami. Naslovila jo je Kar boli, ampak brošura je postala slavna kot Mala modra knjižica. Vsi so jo hoteli imeti. V njej so bili seznami bolezni, miselni vzorci, ki bi lahko pripomogli k boleznim in kratek postopek za zdravljenje negativnih vzorcev. Natisnila jih je 5000, ker je izvedela, če jih natisne več, je tisk cenejši. Vse je prodala.

Malo modro knjižico je nadgradila z novimi spoznanji. Dobila je nov naslov Telo je tvoje, ki je predhodnica slavne knjige Življenje je v tvoje, v kateri je objavila dodelan seznam organov telesa in delov telesa ter z njimi povezane bolezni. Za vsako bolezen je navedla možni vzrok in novi miselni vzorec, ki pomaga ozdraviti bolezen.

Z odpuščanjem pozdravila raka

Vmes jo je prestrašila bolezen. Dobila je raka, toda uvidela je, da je njen rak priložnost, da tudi sebi dokaže, da to, kar uči, resnično deluje. Veliko je kričala, tolkla po blazinah, da je ven izrazila vso jezo. Rane iz otroštva so bile globoke in nezaceljene. Spoznala je, kako pomembno za zdravljenje je odpuščanje. Po šestih mesecih od odločitve, da se bo pozdravila, je šla k zdravniku. Rak je izginil. Sama je to intuitivno čutila, a ker so potrdili tudi zdravniki, se je zavedala, da je mogoče pozdraviti vse, če smo le pripravljeni storiti to, kar je potrebno.

V vseh svojih knjigah Louise poudarja, da so najbolj škodljivi vzorci zamerljivost, kriticizem in občutek krivde. Ona je prepričana, da če se rešimo zamere, lahko ozdravimo celo raka.

Danes je gospa bogata lastnica založniške hiše Hay House, organizatorica izjemno obiskanih seminarjev za samopomoč, avtorica številnih knjig predvsem pa, kot pravi sama in pritrjujejo drugi, notranje mirna oseba, ki ima rada življenje. In življenje ima rado njo. Se je pa treba priučiti nekaj malenkosti.

Prva jutranja ura je ključnega pomena

Pravi, da način, kako bomo preživeli prvo jutranjo uro zaznamuje cel dan. Če začnemo dan s slabimi občutki, nikoli ne bomo imeli dobrega dneva. Louise ima že dolga leta svoj jutranji obred. Takole piše. “Ko se zbudim, se še malo privijem k sebi, občutim lagodje postelje in se ji zahvalim za resnično dober spanec. To počnem nekaj minut in začnem dan s pozitivnimi mislimi. Rečem si na primer: Danes bo resnično dober dan. Nato vstanem, odidem v kopalnico in se zahvalim telesu, ker deluje dobro. Nekaj časa se raztezam. Nad vrati kopalnice imam drog, na katerem visim, kolena trikrat privzdignem k prsim, nato pa samo visim in se raztezam…” (Ustvarite si izjemno življenje). Jutranji obred s tem ni zaključen, ker ima gospa zjutraj rada čas zase in vse obveznosti, če se le da, prestavi po 12 uri.

Same svoje največje navijačice

V Louisinem stanovanju je menda polno ogledalc, s katerimi komunicira. Se pogleda v ogledalce in si reče: Hej mala, danes pa dobro zgledaš. Pravi, da se moramo z besedami podpirati, ne pa zmerjati.”Vse preveč se pobijamo z besedami – to je glas nekoga dugega, ki smo ga poslušali kot otroci. Zato moramo biti same svoje največje navijačice.” (Ustvarite si izjemno življenje)

Kaj pa, če nam slika v ogledalu ni všeč? To menda sploh ni pomembno, pomembna je vaja in doslednost, prej ali slej nam bo slika všeč, je prepričana Louise. “Če se lahko navadimo poniževati sebe, se lahko navadimo tudi znova spodbujati…. Ko narediš nekaj tako preprostega, kot je, da se pogledaš v ogledalo in si rečeš, da se imaš rada, tudi če ti je to težko ali temu ne vejameš, se energija spremeni…” Zelo pomembno se ji zdi, da nas naše domače okolje razveseljuje, zato je treba odstraniti vso nepotrebno navlako. “Znebite se vsega, česar ne marate ali ne potrebujete.”

Pa še to pravi, da sploh ni pomemno kje začnete, samo da ste pripravljene začeti. ”Ko sem pred šestimi leti prvič držala v rokah Louisino knjigo: Življenje je tvoje, se mi je zdela preveč enostavna. Bila sem novopečena znanstvenica, naučila sem se dvomiti, biti kritična, manj zaupljiva. Branje Loisine literature sem takrat odložila za nedoločen čas. Vmes sem slišala veliko hvale na račun Louisinega spodbudnega pisanja iz mnogih ust. Zadnje tedne sem se malo bolj intenzivno povezala z Louise, z njenimi nasveti, ki sem jih malo za hec in brez velikih pričakovanj vnesla v naše družinsko življenje. Nič ne škodi, če zjuraj tudi sama visim na drogu, se spodbujam, da bodo moji prihodki od zdaj naprej ves čas rasli, pa na primer da me stvari, ki bi me sicer vznemirile, ne bodo zanimale… In super je, ko se zjutraj odločim, da me čaka lep dan. Louise vejame, da miselni vzorci, kakšrni pač so, a se jih ponadi ne zavedamo, oblikujejo naša življenja.”

Ustvarite si izjemno življenje

Zadnje čase sem bolj pozorna na pogovore. Res je veliko jambranja in opravljanja. Za take bi bilo dobro, da bi brali Louisine knjige. Ampak hec je, da jih tak, ki zjutraj vstane in reče, ah, spet moram v službo, pa ki se pritožuje nad sodelavci, pa na cesti nad šoferji, pa spet doma, ker mu ni nič prav, ne bo šel brat Louisine knjige, četudi mu jo bo žena podtaknila na nočno omarico.

Kako s takim, ki ima težave, ki bi potreboval pomoč, pa je noče? Louise pravi, da si ne smemo želeti, da ljudje naredijo nekaj česar ne morejo, ali da so nekaj, kar ne morejo biti. Ni se nam treba ujemati v drame takega človeka, iskati moramo svoj notranji mir in potem obstaja veliko več možnosti, da se ga naleze tudi naš sopotnik ali kdorkoli, ki nam gre na živce. V knjigi Ustvarite si izjemno življenje, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu, je Louise novinarki Cheryl Richardson posredovala izkušnjo svojega življenja, ki ga ima rada. Njeno početje je nalezljivo. A rešitve za sicer nerešljive reči se le zdijo preproste, v resnici terjajo veliko potrpežljivsti, doslednosti, dobre volje in vere. Če se osredotočimo samo na jutranje visenje na drogu 85 letne Louise, ki ne da le visi, ampak tudi potiska pokrčene noge k prsim, bomo že pri tretjem dvigu začutili, koliko vaje je potrebno, da stvari postanejo preproste. In če smo pripravljeni vaditi kot so pripravljeni vseh vrst učitelji, o katerih že leta tako intenzivno pišemo, se nam bo razodelo. In šele takrat bo res preprosto.

Intervju z Louise L. Hay:

U: Najprej čudovite pozdrave iz Slovenije, majhne deželice, kjer se vaše knjige odlično berejo že nekaj let. Veste, kje je Slovenija?

Louise: Absolutno.

U: Znašli smo se v posebnem zgodovinskem in političnem momentu. Ljudje precej jambrajo. Mnoge ženske tudi v vaših knjigah iščejo rešitve. V torbicah nosijo knjigo Življenje je tvoje, kot sveto biblijo, še vedno pa je dosti tudi takih, ki nočejo broditi po spiritiualnih vodah, sploh ne, če jih diktirajo tujci. Ali verjamete, da so recepti, metode, afirmacije, ki obljubljajo boljše življenje univerzalne in uporabne ne glede na naše izkušnje, pripadnost, socialne in kulturne različnosti?

Louise: Ja, mi vsi smo si veliko bolj podobni, kot smo si različni. Vedno sem rekla, da je najpomembnejša stvar, da se osredotočimo na ljubezen do sebe. Če pridete do tega, se začnejo dogajati čudeži v vašem osebnem življenju in pri ljudeh okoli vas, ne glede na to, kje živite.

U: Naslov ene vaših zadnjih knjig je Ustvarite si zjemno življenje. Kaj sploh pomeni živeti izjemno življenje?

Louise: Večina ljudi živi zelo povprečno življenje, ki ga polni strah in omejitve. Če se naučite razviti mir znotraj sebe, ste svobodni, da si ustvarite izjemno življenje.

U: Kaj je največji problem modernega življenja?

Louise: Po mojem mnenju je že od nekdaj naše največje prekletstvo pomanjkanje vere v lastno vrednost. Povedano drugače: dovolimo drugim, da nam govorijo, kako naj ravnamo, živimo, smo. Bolje je, če se ukvarjate s svojo notranjostjo. Ceniti sebe preprosto pomeni biti zadovoljen sam s seboj. Iz tega občutka se nato razvije samozavest. Samozavest pa vnovič okrepi doumevanje lastne vrednosti – eno napaja drugo. Ko ujamete ta ritem, lahko dosežete kar koli! Rodili ste se izjemno samozavestni. Na svet ste prišli zavedajoč se, kako čudoviti ste. Ko ste bili dojenček, ste bili popolni. Ničesar vam ni bilo treba storiti – bili ste že popolni – in obnašali ste se, kot da se zavedate tega. Vedeli ste, da ste središče stvarstva. Niste se bali prositi za tisto, kar ste potrebovali. Brez zadržkov ste izražali svoja čustva. vaša mati je vedela, kdaj se jezite; pravzaprav je to vedela vsa soseščina. Ko pa ste bili srečni, je vaš nasmešek razsvetlil prostor. Bili ste polni ljubezni in samozavesti. Takšni ste bili nekoč, potem so vam med odraščanjem vaši (sicer dobronamerni) starši predali svojo negotovost, vas naučili strahu in občutka, da niste dovolj dobri. Od tistega trenutka dalje ste začeli izgubljati vero v lastno čudovitost. Občutki, da niste dovolj dobri, niso bili nikoli pravi, in tudi zdaj ne drži, kar si dopovedujete.

U: Ali lahko priporočite našim balkam osnovno modrost, prvo pomoč, ki bi jo lahko uporabile v najbolj stresnih okoliščinah?

Louise: Ko boste naslednjič občutili stres, se vprašajte, česa se bojite. Stres je preprosto zgolj strah. Ni se vam treba bati ne življenja ne svojih čustev. Ugotovite, kaj počnete s seboj, da ustvarjate strah v sebi. Vaši notranji cilji so veselje, ravnovesje in mir. Notranje ravnovesje pomeni biti pomirjen sam s seboj. Ni mogoče biti hkrati notranje miren in pod stresom. Ko ste mirni, opravljate nalogo za nalogo, in ne dovolite, da vas kaj potre. Ko začutite stres, naredite kaj, da se znebite strahu: globoko dihajte, pojdite na sprehod. Recite si: »V mojem svetu sem najvišja sila jaz – ustvarjam si mirno, ljubeče, radostno in izpolnjujoče življenje.«
Živeti je treba z občutkom varnosti – ne dajte moči besedici kot je stres. Naj vam ta ne bo izgovor za ustvarjanje napetosti v telesu. Nihče in nič nima nobene moči nad vami. Sami ste edini mislec v svojem umu in samo vaše misli ustvarjajo vašo realnost.

U: Na koncu vas še vprašamo, kdo je Louise Hay?

Louise: Nekdo, ki ima rad življenje.

Avtor: Urška Krišelj Grubar
Objavljeno v reviji Jana

Tagi
Pokaži več

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Morda te zanima

Close
Close

Deli to s prijateljem

NAROČI SE NA NAŠE E-NOVIČKE ;)
Bodi med prvimi obveščen(a) o novostih, ugodnostih in akcijah.
  Kadar koli se lahko odjaviš !