Močnik, polenta in kaša, kako se vaša prebava obnaša?

Močnik, polenta in kaša, kako se vaša prebava obnaša?

Žito ima v kulturi in prehrani velik pomen. Brez mok, zdrobov in kaš si težko predstavljamo sestavo jedi, ne glede na dnevni obrok. Prav poseben pomen, običaj in tudi značaj pa imajo močnate jedi. V slovenskem prostoru jim še vedno namenjamo veliko pozornosti. Morda so kašo, polento in močnik izpodrinili »beli« sodobniki, kot sta mlečni riž in zdrob, vseeno pa ne gre povsem brez njih. V dnevno prehrano se vračajo tudi kot superživila in priloge.

Močnate jedi so včasih tesno povezovale najmlajšo in najstarejšo generacijo v hiši. Dedki in babice so pazili na vnuke in skupaj ustvarjali topel obrok. Sam postopek priprave kaše se je ohranil tudi v ljudskih pesmih in otroških izštevankah. Najmlajši pa so se učili tudi deliti s pripovedjo »Miška kaško kuhala«. Pripovedka vsebuje tudi bonton. Mati miška je namreč v dlani zakuhala kašo ter jo vsem naštetim prstom razdelila z žlico. Palec si jo je vzel sam in bil za to kaznovan.

Kuhanje močnatih jedi je obred.

Pred kuhanjem se lotimo predpriprave. Sestavine lahko namočimo ali zamesimo že večer pred kuho, saj tako vlaknine razvijejo tudi polno moč delovanja. Ob loncu je treba tudi postati in z občutkom sukati kuhalnico. Med vretjem se namreč tvorijo brbotajoči vulkančki, ki nas z vročimi kapljami lahko tudi opečejo. Zato je za kašo, močnik in polento potrebne tudi kanček previdnosti.

Prosena kaša

Zrna kaše je najbolje namočiti za vsaj sedem ur. V kolikor to ni mogoče, pa kašo vsaj nekaj minut spiramo na cedilu. Tako odstranimo del saponinov, ki prispevajo značilen trpek okus in povzročajo blago neugodje v prebavilih. Ob pravilni pripravi pa na črevesje deluje blagodejno. Telo čisti in razstruplja. Vsebuje minerale ter silicijevo kislino, ki vplivajo na rast in zdravje las, nohtov ter kože. Proso ne vsebuje glutena ter na želodec ter črevesje deluje pomirjujoče. Dobro namočeno in sprano kašo kuhamo v loncu z enakovredno količino vode. Dodamo ji še ščep soli ter ob mešanju pustimo blago vreti deset do petnajst minut. Proseno kašo lahko obogatimo s suhimi ali svežimi jabolčnimi krhlji. Za lažje izločanje blata ji lahko dodamo pest suhih sliv. Za sladokusce kašo namesto na vodi skuhamo v mleku. Sicer pa jo z mlekom lahko le prelijemo. Za bolj sladkosnede lahko vmešamo tudi žlico medu.

Močnik

Že beseda pove, da gre za močnato jed. Pripravimo jo iz pšenične moke, jajca ter vroče vode. Podobno kot pri kaši, lahko močnik obogatimo z mlekom ali dodatki. V osnovi pa v skledico z moko dodamo sveže kokošje jajce ter začnemo s prsti svaljkati čim bolj suhe drobljance. Ko jajce vpije vso moko, drobljance stresemo v vrelo osoljeno vodo. Na blagem ognju kuhamo toliko časa, da nastane gosta močnata jed in sveži drobljanci ne prihajajo več na površje. Jed bi lahko primerjali z juho, ki jo imenujemo »prežganka«, ponudimo pa jo pri okrevanju po razdraženosti prebavil. Ravno tako je tudi močnik primeren za krepčilo. Z jajcem smo mu dodali še nekaj beljakovin. Osnovni močnik je zelo nevtralnega okusa, le tega ustvarimo s kristali soli ali sladkorja. V kolikor močnik ponudimo kot dietni obrok, mu ne dodamo mleka. Kot posladek pa se močnik odlično poda tudi s kakavom in cimetom.

Polenta

Koruza ima v slovenskih jedeh kar najbolj sigurno mesto. Retro polenta v obliki močnate jedi je v sodobni kulinariki prisotna bolj kot priloga s pridihom italijanske kuhinje. Kot priloga je nadomestljiva tudi s krompirjem. Zrno koruze se lahko uporabi celo, v obliki zdroba ali fine moke. Za polento uporabimo zdrob. Polenta je od poprej omenjenih jedi zaradi večje količine maščob tudi bolj okusna. Koruza vsebuje vitamin B1, ki skrbi za živčevje ter energijo. Koruzni zdrob vkuhamo v dvojno količino vrele, osoljene vode, ki smo ji dodali kanček masla. Zaradi različnih vrst koruze se polente kuhajo različno dolgo. Instantne oblike so gotove že v treh do petih minutah. Tudi polento lahko vkuhamo ali zgolj zalijemo z mlekom. Odlično se ji podajo tudi domači ocvirki. V starih časih se je tako fino polento jedlo za praznike.

Poseben čar močnatih jedi je tudi to, da si moramo za pripravo in uživanje vzeti čas. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha in morda ravno zato mačke tako dolgo hodijo okoli vroče kaše, dokler se ne ohladi. V pravljici Lonček kuhaj je glavna junakinja pravzaprav sladka mlečna kaša. Naj ponovno svoje mesto dobi tudi na naših mizah.

Lucija Šušteršič

  • Članki
“Narava nam ponuja prav vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranitev našega zdravja.” Alfred Vogel
Deli to s prijateljem