Človekovo najvišje teženje – njegovo iskanje popolnosti, hrepenenje po svobodi in nadvladi, njegovo iskanje čiste resnice in neokrnjene radosti – je nedvomno nasprotno njegovemu sedanjemu bivanju in običajni izkušnji. Takšno nasprotje je del splošne metode Narave, je znamenje, da deluje napram višji ubranosti. Spravo se doseže z razvojnim napredkom. Življenje se razvije iz Snovi, Um iz Življenja zato, ker so tam zaviti: Snov je oblika zakritega Življenja in Življenje zakritega Uma. Ali torej ne more biti Um oblika in koprena višje zmožnosti, Duha, ki bi bil po svoji naravi nadumski? Človekovo najviš- je teženje torej samo nakazuje postopno odgrinjanje Duha v njem, pripravo za višje življenje na Zemji. Človekovo mesto v razvoju Razvoj zavesti je osrednji nagib zemeljskega bivanja.
Razvojno delovanje narave poteka po dvojnem procesu: z razvojem oblik in z razvojem duše. Človek zaseda vrh razvojnega vala. Z njim se pojavi prehod iz nezavednega v zavestni razvoj. Na vsaki stopnji dobimo namig, kakšen bo naslednji korak. Naravo naslednjega koraka nakazujejo globoke težnje, ki se prebujajo v človeštvu. Glavna zadeva naslednje razvojne preobrazbe je sprememba zavesti in sama zavest bo s svojo lastno spremembo vsilila in izpeljala potrebno spremembo.
Nobenega razloga ni, da bi predpostavljali, da preobrazba na Zemlji ni mogoča. Dejansko bo dala zemeljskemu bivanju pravi smisel.
Človekovo nagibanje k duhovnosti je kazalec notranjega gona Duha k pojavljanju, njegovega vztrajanja da bi se pojavil na naslednji stopnji pojavnosti, ki ga ni mogoče zanikati.