Vegetarijanstvo oz. veganstvo – zdrav način življenja ali modna muha?

Pozitivne/negativne plati vegetarijanstva


"O vsejedstvu vemo vse, zato ker smo že od malih nog dobivali informacije na vsakem koraku. Ob prehodu na vegetarijansko oz. vegansko prehrano pa se je treba dodobra izobraziti," meni Krsnik.

Vegetarijanski oziroma veganski način prehranjevanja je v zadnjem času v slovenski javnosti dvignil precej prahu. In vse glasnejši so pomisleki, ali ta način prehranjevanja res škoduje človeškemu organizmu, zato smo na MMC-ju našli sogovornika, ki že nekaj let živi vegansko življenje.

"Pred 15 leti sem se iz zdravstvenih razlogov odločil za korak k veganstvu. Moram reči, da sem bil sprva zelo nezaupljiv do tega načina prehranjevanja, saj sem do takrat poznal le eno plat življenja. Doštudiral sem kemijo in bil samozavesten glede poznavanja strukture, ki nas obdaja," je povedal Mladen Krsnik.

Vegetarijanstvo, veganstvo – zdrav način življenja ali modna muha?

V zadnjih letih se število oseb s tovrstnim načinom življenja povečuje, in sicer kljub vsem svarilom o škodljivosti veganskega prehranjevanja. Vendar veganstvo ni le prehranjevanje, temveč je način življenja, ki vključuje tudi: gibanje, zdrav pristop do sebe, ljudi, živali, okolja. Temelji predvsem na preventivi na vseh nivojih.

Iz zgodovine je znano, da je že Pitagora (6. st. p. n. š.) govoril o bolj zdravem načinu življenja in prehranjevanja, kjer so imele veliko vlogo predvsem dišave in začimbe. Zapisi o brezmesnem prehranjevanju pa segajo nazaj še veliko dlje, npr. sumerski zapisi na glinenih tablicah 10.000 let nazaj. Če pogledamo samo 200, 300 let nazaj, lahko vidimo, da tudi takrat niso jedli veliko mesa in mesnih izdelkov. Kmečka družina z desetimi otroki si je stežka pridelala hrano za zimo zase, kaj šele, da bi obdelovali zemljo za živali, saj so takrat vse obdelovali ročno.

V zgodovini je bilo torej človeštvo v nekaterih obdobjih 'prisiljeno' jesti brezmesno hrano, v drugih obdobjih je bilo 'prisiljeno' jesti meso. Zdaj pa živimo v času, ko lahko izbiramo. Alfred Einstein je pred približno 100 leti dejal: "Nič drugega ne bo tako povečalo možnosti za naše preživetje na Zemlji kot korak k vegetarijanski prehrani!" Samo pomislimo, koliko ljudi je na svetu brez hrane ta trenutek. Med nami so bili in bodo klici k tovrstnemu načinu življenja, vendar o tem odloča za zdaj le posameznik, saj še ni prisotne splošne svetovne ozaveščenosti.

Pozitivne plati vegetarijanstva, veganstva, morda tudi kakšna negativna plat?

Kljub številnim raziskavam znanstvenikov, da veganstvo izboljšuje splošno počutje in zdravje človeka (manj kroničnih obolenj), da ljudje s tem načinom življenja manj posegajo v ekosistem in uničujejo svojo okolico, nekateri takšen način prehranjevanja oz. življenja še vedno dojemajo kot nevaren, celo rizičen.

Se strinjam, da je lahko nevarno, če oseba ni pripravljena in izobražena v tej smeri. Vsak posameznik lahko pogleda na spletu, kaj naj bi vegani uživali, in se začne prehranjevati na takšen način, ne da bi se predhodno izobrazil o anatomiji človeškega telesa, presnovi organov, kje se pridobijo esencialni gradniki. Na vseh nivojih izobraževanja se govori le o vsejedstvu in otroci dobijo na vsakem koraku informacije, kaj vsebujejo meso, mleko, jajca … Ali vemo, kaj vsebuje proso, kvinoja, seitan, ovseni kosmiči, tofu, tempeh, rižev napitek …? Predvsem je težava v nevednosti in premajhnem poznavanju tovrstnega prehranjevanja.

Če se oseba odloči za veganski način prehranjevanja in je ne zanimajo drugi vidiki (npr. čustveni del), je s tem vse v redu, vendar se bo telo kljub temu odzvalo drugače, če oseba ne bo pripravljena, se lahko pojavijo težave.

Da predstavim bolj plastično: če npr. v osebni avtomobil nalijemo namesto 90-oktanskega, 100-oktanski bencin, bo avtomobil deloval drugače, tudi če nočemo. Motor se odziva, na to, kar dobi. Isto velja za naše telo. Moramo biti pripravljeni na to. Prehod na drugačen način prehranjevanja mora potekati varno, tako telesu ne povzročamo dodatnega stresa. V današnjem času je veliko večja izbira veganskih izdelkov, kot je bila pred 15 leti. Izdelke lahko kupujemo v specializiranih trgovinah za zdravo prehrano, vedno več tudi v hipermarketih, prav tako se počasi povečuje ponudba veganskih jedilnikov v restavracijah in slaščičarnah po celotni Sloveniji.

Kako se nadomestijo posamezne skupine živil, ki zaradi nevnosa živil živalskega izvora organizmu manjkajo?

Prvo pravilo pravilnega prehranjevanja je, da je raznoliko, da se ne prehranjujemo enolično, saj s tem že odpremo vrata pomanjkanju kakšne sestavine. Druga točka je definicija t. i. zdrave hrane. Obstaja veliko definicij. Navedem naj le eno izmed teh.

To so živila, ki pomagajo:
a) ohranjati fiziološko in psihološko ravnotežje organizma,
b) kakor tudi optimalno odpornost na stres, infekcije in bolezni.

O vsejedstvu vemo vse, zato ker smo že od malih nog dobivali informacije na vsakem koraku. Ob prehodu na vegetarijansko oz. vegansko prehrano pa se je treba dodobra izobraziti. Ne samo, kje dobimo kakšne minerale, vitamine, temveč kaj so lahko posledice nepopolnega prehranjevanja. Na svetu so vidne posledice nepopolnega, nepravilnega prehranjevanja, kljub nenehnim opozorilom in vsakodnevnemu izobraževanju strokovnjakov.

Tretja pomembna točka je, kakšna živila dobijo kupci na policah trgovin. Živila naj bi bila pridelana čim bolj naravno, (ekološko, biodinamično), čim manj predelana (kemično, toplotno …) – tako dobimo polnovredna živila, kjer so sestavine v optimalnem razmerju za privzem v našem telesu, npr. sol – prečiščena sol vsebuje samo natrijev klorid, kemično neprečiščena pa vsebuje še ostale minerale: kalcij, stroncij, bor, magnezij, jod, ki so ravno tako izredno pomembni za presnovo in jih zato ni treba vnašati v naše telo posebej.

Pri raziskavah se velikokrat dogajajo osnovne napake, ko se v telo dodaja samo ena snov in se opazuje njen učinek na telo. V naravi delujejo stvari harmonično in vselej v povezavi, zato je težko reči, da je pri osteoporozi najpomembnejši element kalcij. V naravi, v živilu, vedno dobimo skupek spojin, ki delujejo skupaj in je nemogoče napovedati, katera spojina je bolj pomembna in katera manj.

Največkrat ljudje sprašujejo, kje se dobijo beljakovine in esencialne aminokisline, železo, kalcij, vitamin B12 … Beljakovine najdemo v vseh živilih rastlinskega izvora, največ jih je v stročnicah in žitih: soja, fižol, leča, bob, čičerka, kvinoja, amarant, kamut, pira, tritikala, soržica, pšenica … Prav tako je v zadnjem času opazen porast uporabe industrijske konoplje. Iz stročnic in žit se lahko pripravijo gotovi izdelki, ki pa niso le vir beljakovin: tofu, tempeh, miso (fermentirana soja, polna encimov), seitan (beljakovinsko živilo iz pšenice). Esencialne aminokisline najdemo v vseh prej naštetih živilih.

Minerale in vitamine dobimo v kemično nepredelani zelenjavi in sadju, dodatno pa še v kalčkih oz. zeleni travi mladega ječmena ali kamuta, npr. kalcij vsebuje zelenolistna zelenjava, brokoli, kitajsko zelje, ohrovt, okra, repa, rabarbara, oreščki in semena, žitni in sojini napitki ter sojini izdelki (jogurt, namazi, tofu …) z dodanim kalcijem (iz alg Lithothamnium). Železo vsebujejo polnovredne žitarice, zelenolistna zelenjava (blitva, brokoli, regrat, rogovilček …), stročnice, suhe marelice, fige, slive, sezamova semena, sezamova krema tahini … Vitamin C pospeši absorpcijo železa. Dovolj joda vsebuje že kemično neprečiščena morska sol, zelo obilen vir joda so alge dulse.

Največ nejasnosti je še vedno pri 'slovitem' vitaminu B12. Niti živalski niti rastlinski svet ne proizvaja lastnega vitamina B12. Edini vir vitamina B12 so specifične bakterije, ki so razširjene v zemlji in v tankem črevesju človeka in živali (po nekaterih raziskavah tudi v debelem črevesju in ustni votlini). Torej je tudi živalski vir le nosilec vitamina B12 tako kot rastlinski vir. V našem telesu vitamin B12 dobimo na dva načina:

a) telo vitamin B12 privzame iz živil s pomočjo specifične beljakovine in poznejšo absorpcijo v tankem črevesju,
b) vitamin B12 se absorbira v tankem črevesju s pomočjo enterohepatične cirkulacije (se izloča iz žolčnika in se znova absorbira v tankem črevesju).

Pomanjkanje vitamina B12 ima zato lahko več vzrokov:
a) preveč očiščena živila. Zelenjava se danes velikokrat goji v vodnih medijih, polnih dodatkov, ki nimajo nič skupnega z zemljo. V takem primeru tudi bakterije za sintezo vitamina B12 ne morejo delovati.
b) odsotnost ali pomanjkljiva aktivnost specifične beljakovine (intrinzični faktor), ki prenaša vitamin B12 iz živil do tankega črevesja, kjer poteka njegova absorpcija.
c) pomanjkljiva absorpcija, zaradi degenerativnih sprememb na črevesni sluznici. Vzrok je največkrat nepravilno prehranjevanje in vnos toksičnih substanc (alkohol, zdravila …).
d) nezadostna količina vitamina B12, zaradi enolične prehrane.

Pomanjkanje vitamina B12 pri vegetarijancih oziroma veganih moramo torej iskati širše in ne samo v nezadostni količini vitamina B12 v prehrani rastlinskega vira.

Na kaj mora biti človek, ki se odloči za tak način prehranjevanja, pozoren?

V Apolonovem templju v Delfih je napis: "Spoznaj samega sebe." Preden se lotimo kakršne koli spremembe, je treba spoznati delovanje lastnega telesa in se ga naučiti 'poslušati'. To je v veliki meri največja težava. Večina nas pozna delovanje avtomobilskih motorjev, kuhinjskih pripomočkov, računalnika itd., le peščica pa pozna delovanje lastnega telesa. Po navadi si za to ne vzamemo časa, ker živimo v sodobnem okolju, kjer je pomembna večinoma zunanjost, notranje vrednote so izrazito drugotnega pomena.

Kakšni so razlogi za vegetarijanstvo, veganstvo?

Vzroki za prehod na vegetarijansko, vegansko prehrano so različni. Lahko so zdravstveni, etični (pravice živali …), ekološki (vplivi na ekosistem …), religiozni, duhovni (duhovna rast, povezanost …). Vsak posameznik se odloči zase in osnovna pravica posameznika v naši družbi je, da lahko izbira, kako se bo prehranjeval.

Nekateri strokovnjaki očitajo, da vegetarijanstvo, predvsem pa veganstvo ni zdravo. Vaše mnenje?

Z mojega vidika je veganstvo povsem zdravo, če je oseba seznanjena z vsemi pastmi, ki jih lahko takšen način prehranjevanja prinaša. Kar pomeni, da se je treba predhodno izobraziti na področju anatomije človeškega telesa in nutricionistike. Izredno pomemben del je tudi nematerialni del človeškega življenja, kot so npr. čustva, saj so čustva in čustvene reakcije tesno povezane z našimi prehranjevalnimi in življenjskimi navadami. Velikokrat celo več, kot se pa dejansko zavedamo.

Sami živite veganski način življenja. Kakšno izkušnjo lahko delite?

Svoj življenjski slog sem začel spreminjati z drugačnim načinom prehranjevanja. Želel sem, da moje življenje postane enostavnejše in v čim večji meri preventivno. Da bom lahko prepoznal svoje napake veliko prej, kot pa šele v obliki bolezenskih simptomov, ki so po navadi še boleči. Verjamem, da so za telo zelo pomembni kakovostni osnovni gradniki. Z vnosom ekološko in biodinamično pridelanih veganskih izdelkov in čim večjo izključitvijo raznih znanih in neznanih kemično pridelanih dodatkov, se je moja presnova celovito spremenila in telo mi v zahvalo vrača zdravje, kondicijo, dobro počutje, kar sem si v preteklosti lahko le predstavljal, čeprav se mi je zdelo, da je z mano vse v redu.
Veganstvo se danes še velikokrat pojmuje kot ekstrem, vendar t. i. ekstrem zdaj, bo mogoče v prihodnosti vsakdan. Samo spomnimo se npr. prvih skic letalnih strojev Leonarda da Vincija … Zdaj si nikakor več ne predstavljamo potovanja v ZDA brez letala.

Slaba plat veganstva je, da je še vedno označeno kot skorajda rizično prehranjevanje in da se vzrok za marsikatero težavo pripisuje pomanjkljivi prehrani. Težava je največkrat nepoznavanje in nerazumevanje veganskega načina prehranjevanja oziroma življenja, ki na žalost v naši družbi še ni prepoznan kot enakopraven način. Gre za izkustveno področje, kjer je zgolj teorija premalo.

Ko oseba začuti in spozna veličino in inteligenco narave, se zave, da ni vseeno, kaj človek jé in da so za vsakim početjem določene posledice – manjše ali večje.

Avtor: Katja Pirnat
www.rtvslo.si

Naroči se na E-novičke portala Duhovnost

Z nami je pot lažja in lepša ;-)

Veseli smo, da si se nam pridružil-a

Nekaj je šlo narobe

PUSTI SPOROČILO: