Živali

Živali so veliko bolj inteligentne kot mislimo

Tudi miške lahko izražajo sočutje
Obstaja zelo veliko znanstvenih dokazov, da imajo živali, celo glodalci, sposobnost izražanja sočutja. Junija 2006 so znanstveniki v reviji Science poročali o jasnem dokazu sočutja med odraslimi sesalci, ki ne spadajo med primate. 

Dale Langford in njeni kolegi so pokazali, da miške občutijo stres, ko gledajo druge miške, ki v kletki doživljajo bolečine. Langford in njena ekipa so vbrizgali nekaterim odraslim miškam kislino, ki jim je povzročila pekoče bolečine. Raziskovalci so odkrili, da so bile miške, ki so opazovale svoje sovrstnike v bolečini, tudi same bolj občutljive za bolečine. Miška, ki so ji vbrizgali kislino, se je bolj silovito zvijala od bolečin, če je videla, da tudi njen partner zaradi kisline doživlja strašne bolečine. Raziskovalci domnevajo, da miške verjetno uporabljajo vizualne dražljaje, ki v njih sprožijo sočutje, kar je zanimivo, kajti te živali sicer najbolj pogosto komunicirajo preko vohalnih dražljajev.

Ovce doživljajo stres, če so izolirane od črede

Pred leti je Ana da Costa skupaj s kolegi na Babrahamskem inštitutu v Cambridgu ugotovila, da ovce občutijo stres, ko so izolirane od črede – izmerjeno s povečanim srčnim utripom, izločanjem hormonov, ki so posledica stresa, ter meketanjem. V vseh pogledih pa se je njihov stres zmanjšal, ko so jim pokazali slike poznanih ovc. Ovcam so bile pokazane tudi slike kozjih obrazov ali narobe obrnjenih trikotnikov, a do istega učinka ni prišlo.

Druga raziskava je pokazala, da se prašiči, če jim je ponujena možnost hranjenja v dveh hlevih, izognejo tistemu, za katerega se spomnijo, da so bili vanj nekaj ur po hranjenju zaprti, in gredo k tistemu, iz katerega so bili izpuščeni hitro po končanem hranjenju. Ranjene kokoši nesnice ali kokoši, rejene za meso, bodo izbrale hrano, ki je prepojena z zdravili proti bolečinam namesto hrane, ki teh zdravil ne vsebuje. Postrv (t.i. mavrična postrv) se bo naučila reagirati na namige, ki napovedujejo škodljive dražljaje s tem, da se bo umaknila na drugo stran akvarija.
Vir:Laura Spinney, The Guardian, http://www.sentientbeings.org/science_guardian.htm

Ovce, zasmehovane zaradi svoje čredne miselnosti, imajo tudi izostren občutek za individualnost in lahko prepoznajo obraze najmanj 10-ih ljudi ter 50-ih drugih ovc po najmanj 2 letih. Znanstveniki na Babrahamskem inštitutu v Cambridgu so prav tako ugotovili, da ovce reagirajo na obrazno mimiko in imajo, tako kot ljudje, raje nasmeh kot grimaso.
Podobno je bilo pri prašičkih ugotovljeno, da je njihova možganska zmožnost nad zmožnostjo, ki je ljudem o farmskih živalih ponavadi poznana. Raziskovalci na Bristol University so ugotovili, da so prašiči mojstri ukan, saj namensko zavajajo druge prašiče, če bi to pomenilo več hrane za njih same.
Vir: Mark Townsend, The Observer http://www.sentientbeings.org/science_sheep.htm

Opice imajo občutek za pravičnost

Primati so visoko razvite živali s kompleksnim značajem in so pri merjenju inteligence ter zavedanja dosegli podobne rezultate kot triletni otroci. Že samo to dejstvo je dovolj, da poskusov na primatih ne bi smeli izvajati. Mnogi ljudje ne bi nikoli dopustili, da na triletnih otrocih izvajajo poskuse v laboratorijih, toda primati, ki jih uporabljajo pri testiranjih, doživljajo enake psihološke in čustvene travme kot otroci.

Primati so znani tudi po svojem močnem občutku za pravičnost. Eksperimenti na primatih so pokazali, da so te živali sposobne izraziti občutek ogoljufanosti in da svojo jezo usmerijo na osebo, ki jih je prevarala, ne pa na žival, ki je imela korist od goljufije. Pri eksperimentu sta opici prejemali žeton, s pomočjo katerega sta lahko dobili hrano. Vendar sta prejeli različno količino hrane in potem so opazovali reakcijo opice, ki je dobila manjšo porcijo od druge. Opica, ki je prejela manj ustrezen obrok, je izrazila jezo tako, da je vrgla svoj obrok hrane v eksperimentatorja, ob naslednji priložnosti pa od njega sploh ni želela vzeti žetona. Vir: http://www.newscientist.com/article/dn4179-monkey-business-reveals-sense-of-fair-play.html

Opice resus so zaprli v laboratorij, kjer so jih trenirali, da so prejele hrano s potegom ene ali dveh verig, leve ali desne, odvisno od barve svetlikajoče svetlobe. Ko so se tega naučile, so v prostor zaprli opico, ki so jo ostale opice lahko videle samo v ogledalu. Ko je opica ponovno na pravi način potegnila verigo in tako prišla do hrane, je druga veriga istočasno povzročila elektrošok zaprti opici, katero agonijo so lahko opazovale v ogledalu. Opice, ki s potegom verige niso želele povzročati elektrošoka zaprti opici, enostavno niso mogle dobiti hrano. Kar 87 % opic se je odločilo, da rajši ostanejo lačne, kot da povzročajo bolečine zaprti opici. Ena od opic je na ta način kar dvanajst dni stradala.
Vir: http://www.all-creatures.org/sof/psycruelty.html

Tudi krave znajo izraziti navdušenje

Raziskovalci so odkrili, da imajo krave kompleksno mentalno življenje. Zmožne so gojiti tako prijateljstva kot tudi zamere, ob intelektualnih izzivih se navdušijo.

Krave so sposobne doživljati močna čustva, kot so bolečine, strah in celo skrb glede prihodnosti. Toda če jim kmetje nudijo primerne življenjske pogoje, so pomirjene in srečne.

Podobne čustvene značilnosti so znanstveniki ugotovili tudi pri drugih farmskih živalih, kot so prašiči, koze in kokoši.

Raziskovalci z Univerze Bristol so predstavili dokumente o tem, kako krave znotraj črede oblikujejo prijateljstva med dvema ali štirimi živalmi, s katerimi preživijo večino svojega časa, in se pogosto med seboj tudi negujejo in ližejo.

V neki študiji so živalim postavili nalogo, pri kateri so morali najti način, kako odpreti vrata, za katerimi je bila hrana. Elektroencefalograf je meril njihove možganske valove.

"Možganski valovi so ob odkritju pokazali njihovo navdušenje, srčni utrip se jim je povišal in nekatere so celo skakale v zrak. Temu smo rekli njihov trenutek Eureke,« je dejal profesor Broom.
Domneva, da farmske živali ne trpijo zaradi slabih življenjskih razmer, je neresnična. "Samo opazujte, kako krave in ovce v toplih poletnih dnevih uživajo, ko ležijo v travi in svojo glavo usmerijo proti sončnim žarkom. Enako kot ljudje.«
Vir: http://www.sentientbeings.org/science_grudges.htm

Uredil Damjan Likar
Vir: revija Osvoboditev živali, april 2012

Pokaži več

Društvo za osvoboditev živali

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je prostovoljna in nepridobitna organizacija, ki se bori za boljši položaj živali. Prizadeva si za uveljavljanje pravic živali v Ustavi in predpisih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Close

Deli to s prijateljem

NAROČI SE NA NAŠE E-NOVIČKE ;)
Bodi med prvimi obveščen(a) o novostih, ugodnostih in akcijah.
  Kadar koli se lahko odjaviš !