Samo HP tiskalniki letno natisnejo 53 bilijonov strani papirja

Kje bi morali začeti z varstvom okolja? Pri velikopoteznih načrtih boja proti podnebnim spremembam, spodbujanja alternativnih virov energije, zmanjševanja emisij ali pri malenkostih, kot so dosledno recikliranje, varčevanje z energijo, omejena uporaba papirja?

Velikopotezni načrti pogosto ne dosežejo zastavljenih ciljev, ko svoje prste v zadeve vmeša kakšna finančna kriza, “malenkosti” pa bi znale spremeniti mišljenje in sčasoma postale nekaj povsem običajnega.

V času informacijsko-tehnološko napredne družbe je ogromna poraba papirja – po ocenah proizvajalca tiskalnikov HP so z njihovimi tiskalniki v letu 2007 natisnili okoli 53 bilijonov strani – nesmiselna. Alternative klasičnemu papirju, ki jih vlade v želji po “ozelenitvi” neprestano omenjajo, obstajajo že več desetletji: Računalnik, elektronski dokumenti, elektronski papirji, e-bralniki in namesto obsežnih arhivov v zadnjem času vse bolj popularno računalništvo v oblaku. Skratka moderna tehnologija, ki jo generacije, ki počasi prevzemajo uzdo vodenja od starejših generacij, pravzaprav poznajo od rojstva, še ni uspela prodreti skozi papirnato birokracijo, ki bi kup arhiviranih dokumentov lahko strnila v mapo na namizju.

OGLAS

Ministrstvo za okolje s papirjem “požagalo” 20 dreves

Slovenska vlada je junija 2010 sprejela Priporočila za okoljsko učinkovite državne uprave. V priporočilih so med drugim navedli, da bodo k bolj čistemu okolju pripomogli tako, da bodo stremeli k manjši porabi električne energije, papirja, kartuš ter druge pisarniške opreme. Ministrstvo za zunanje zadeve je uvedlo številne ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, Ministrstvo za javno upravo je celo ustanovilo EKO skupino. Poklicali smo štiri ministrstva: notranje, za javno upravo, za šolstvo in šport ter za okolje in prostor in jih povprašali, koliko papirja so porabili v lanskem letu.

Ministrstvo za javno upravo je v letu 2010 kupilo za 12.180 evrov papirja – če računamo, da za en zavitek plačajo okoli štiri evre, so porabili okoli 3000 zavitkov ali 1.522.500 listov. Ministrstvo za šolstvo in šport je v lanskem letu naročilo 3554 A4 zavitkov in 30 zavitkov A3 papirja, kar je skupaj 1.792.000 listov. Ministrstvo za notranje zadeve, Inšpektorat RS za notranje zadeve in Policija so v lanskem letu porabili 28.910.500 A4 listov in 540.000 A3 listov, skupaj 29.450.500 listov. Z Ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da imajo podatke samo za letošnje leto – porabili so za 13.404 evrov papirja, kar naj bi predstavljajo okoli 3350 zavitkov oziroma 1.675.500 listov.

Če poračunamo: ministrstvo za javno upravo je porabilo skoraj 19 dreves, ministrstvo za šolstvo in šport okoli 22 dreves, ministrstvo za okolje 20 dreves in ministrstvo za notranje zadeve, inšpektorat za notranje zadeve in policija 365 dreves.

Ekologi porabijo največ papirja za poročila o okoljevarstvenih projektih

Papir za svoje delovanje potrebujejo tudi okoljske organizacije, ki poštne pošiljke sicer poskušajo v čim večji meri nadomestiti z elektronsko pošto. Z društev Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Ekologi brez meja so sporočili, da največ papirja porabijo za poročila o projektih. “Pri projektih je pogosto potrebno tiskati račune, včasih pa celo fotografije,” je dejala Živa Gobbo, ki je med drugim omenila, da morajo v tiskani obliki oddati tudi dokumente za Ministrstvo za zunanje zadeve, ki izpostavlja, da je okoljske cilje začelo uvajati že v pisarniško poslovanje. “Za dvoletni projekt, ki je bil financiran s strani EU je bilo treba natistniti vse račune,” je še pojasnila. Na Focusu so od junija 2010 do danes porabili en zavitek papirja in pol, “torej od 700 do 750 listov”. Poudarili so, da uporabljajo reciklirani papir, za notranje potrebe pa uporabljajo že rabljen papir, ki v pisarno prihaja iz različnih virov. “Je pa res, da občasno tiskamo oz. fotokopiramo v sosednji fotokopirnici, kar znese okoli 3000 kopij. To je predvsem material za konference in nekaj brošur,” je dejala Živa Gobbo, ki je še poudarila, da vedno pogosteje uporabljajo elektronske verzije dokumentov.

Društvo Ekologi brez meja so od januarja do junija letos porabili 1500 listov, 50 odstotkov tega so porabili zgolj za poročanje o projektih. Spomnimo, društvo je za projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! prejelo tudi priznanje s strani predsednika države Danila Türka.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je v letu 2010 porabila 7500 listov recikliranega papirja ali 1250 listov na zaposlenega oziroma 5,6 listov na zaposlenega na dan. “Naša politika je, da tiskamo čim manj. Če je le možno, vse opravimo po elektronski poti,” so dodali. Na Greenpeaceu Slovenija aktivno delata dve osebi, ki ocenjujeta, da letno porabila okoli 1000 listov, sicer pa “skoraj vse pošiljamo v elektronski obliki.”
Leto gozdov

Organizacija združenih narodov je letošnje leto razglasila za leto gozdov, ki bi jih ljubkovalno lahko poimenovali pljuča sveta. Do konca leta se bo zvrstilo vrsto projektov in dogodkov, ki bodo opozarjali na pomen gozdov in njihovega ohranjanja, hkrati pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prek spletne strani letogozdov.si poziva vse partnerje oz. sodelujoče v nacionalni gozdni kampanji , da se zglasijo na recepciji ministrstva, kjer brezplačno lahko prevzamejo plakate za promocijo Mednarodnega leta gozdov.

Za proizvodnjo papirja potrebujemo celulozo, ki jo pridobimo večinoma iz iglavcev (kakovostnejši papir), listavcev in tudi drugih surovin. Iz enega drevesa dobimo približno 80.500 listov papirja, kar pomeni, da en zavitek (v katerem je 500 listov) predstavlja približno 0,6 odstotka drevesa.

Dejstva o papirju:

– Proizvajalci papirja so v največji inudstrijski porabniki vode na kilogram končnega produkta.

– ZDA porabijo 25 odstotkov vseh papirnatih izdelkov na svetu.

– Povprečna poraba papirja na svetu v enem letu je 48 kilogramov na osebo, eno tretjino vse porabe pa prispeva Severna Amerika.

– Azija je v porabi papirja že prehitela Zahodno Evropo in bo kmalu prehitela tudi ZDA.

– Na Kitajskem letno posekajo 10 tisoč dreves za proizvodnjo prazničnih kartic.

– Na Nizozemskem reciklirajo 77 odstotkov papirja, v Nemčiji 67, na Japonskem 52, v ZDA 45. Kanada letno porabi 6 milijonov ton papirja, samo eno četrtino tega reciklira. Vsaka tona recikliranega papirja naj bi “rešila” 17 dreves.

– Vsako drevo proizvede dovolj kisika za tri osebe.

– Če bi reciklirali samo polovico vsega papirja, ki ga porabimo na svetu, bi “rešili” več kot 80 tisoč kvadratnih kilometrov gozdov.

– Pri recikliranemu papirju porabimo 60 odstotkov manj energije kot pri proizvodnji novega.

– Od 30 do 40 odstotkov odpadkov predstavlja papirnata embalaža.

– Dioksini so stranski produkti, ki nastajajo pri beljenju papirja.

– Izraz “papir brez dioksina” je zavajajoč. Papir ne vsebuje dioksinov, vendar pa se ti sproščajo ob njegovi proizvodnji in se ponavadi raztopi v odpadni vodi.

– Avstrija in Švedska namesto klora ali drugih belilnih sredstev uporabljata kisik. Papir, ki je “brez klora” je nežno rjave barve.

– Dioksini so dokazano karcinogeni. Študija iz leta 1991 pa je pokazala, da je vpliv dioksinov na imunski sistem, razvoj in na nevrološki sistem hujši kot njihova karcinogenost. Glede natančnosti omenjenih ugotovitev je še vedno ogromno kontroverznosti, saj obstajajo dvomi, če so majhne količine dioksinov res tako škodljive.

– Med razpadanjem papirja se sprošča metan, ki je kar 25-krat bolj toksičen kot CO2.

Avtor: Tjaša Polak
www.eko.dnevnik.si