Agronomi: Koruza ne sodi v bioplinarne

OGLAS

Vedno glasnejšim pomislekom iz tujine o uporabi kmetijskih rastlin za proizvodnjo električne energije se pridružujejo tudi slovenski strokovnjaki.

Kmetijski minister Dejan Židan je konec lanskega leta imenoval posebno delovno skupino, ki naj bi do sredine tega meseca pripravila osnutek strategije za rabo biomase iz kmetijstva in gozdarstva. Članica te skupine je tudi dr. Marina Pintar z ljubljanske biotehniške fakultete, ki poudarja: “Ker so kmetijska zemljišča v Sloveniji precej omejena naravna dobrina, ker so najboljša kmetijska zemljišča v ravninah izpostavljena izjemnim pritiskom po spremembi namembnosti zaradi poselitve in gradnje infrastrukture, ker smo po obsegu obdelovalnih površin na prebivalca na repu v Evropi in ker imamo hkrati izjemno nizko samooskrbo, se mi zdi s strokovnega stališča sporno uporabljati koruzo in krušna žita kot surovino v bioplinarnah.”

Pintarjevi se zdijo bioplinarne v izvorni ideji, po kateri naj bi kot surovino za proizvodnjo električne energije uporabljale gnojevko, žetvene ostanke in kmetijske odpadke, izjemno dobrodošle, nesprejemljivo pa se ji zdi, da v Sloveniji kot surovino pretežno uporabljajo koruzo.

OGLAS

Bioplinarne zasedajo najboljša zemljišča

“Bioplinarne so bile v osnovi zamišljene kot razmeroma majhne enote, praktično zasnovane na ljubiteljski podlagi, reševale so del okoljskih problemov in so prispevale del energije na kmetiji. S preskokom ideje, da je to lahko resna dopolnilna dejavnost na kmetiji, pa je postala pomembna čim večja ekonomska učinkovitost bioplinarn in s tem potreba po spremenjeni ter učinkovitejši surovinski bazi, kot je na primer koruza. V nekaterih primerih gradnja teh večjih obratov pomeni tudi zasedbo najboljših kmetijskih zemljišč v ravnini. Če karikiram – sredi koruznih polj, čim bliže surovinski bazi,” opozarja dr. Pintarjeva.

Pri vsem skupaj po njenem ne gre zanemariti niti “vpliva ponudnikov bioplinskih naprav, kjer število prodanih, po možnosti serijsko izdelanih proizvodov močno povečuje ekonomski učinek proizvodnje”. Marina Pintar je prepričana, da bi morala biti kmetijska zemljišča namenjena prvenstveno pridelavi hrane, pri čemer ne smemo zanemariti njihovih družbeno pomembnih funkcij, katerih produkt so nematerialne dobrine, denimo biodiverziteta, ohranjanje naravnih virov, lepota krajine…

“Splet okoliščin, ki je pripeljal do določenega števila že delujočih bioplinskih naprav v Sloveniji, katerih osnovna surovinska baza je koruza, in določeno število bioplinskih naprav, ki so ob vseh dovoljenjih že pripravljene na delovanje, ne dopušča, da bi bili z zatečenim stanjem zadovoljni oziroma bi ga morali brezpogojno dopustiti,” meni Pintarjeva. Zaveda pa se, da od bioplinarn ni mogoče čez noč zahtevati tehnoloških sprememb, da bi delovale brez koruze. “Toda v določenem razumnem roku je treba ta cilj doseči, četudi z individualnim pristopom reševanja problema.”

Okoljsko ministrstvo brez stališča

Na ministrstvu za gospodarstvo so bioplinarnam naklonjeni. Menijo sicer, da bo morala država podrobneje določiti, kako je z rabo žit za energetske namene, a hkrati opozarjajo na velik obseg kmetijskih zemljišč v zaraščanju (po zadnjih podatkih jih je 21.600 hektarjev). “Dokler vsa primerna zemljišča ne bodo obdelana in dokler je na trgu mogoče dobiti dovolj pridelkov za hrano in krmo, vprašanje, katere pridelke se energetsko izkorišča, ne bi smelo biti problematično,” so prepričani na ministrstvu za gospodarstvo. Dodajajo, da pri uporabi kmetijske biomase pridejo v poštev vsi pridelki, tudi žita in njihova silaža, ki jih drugače kmetje zaradi ekonomskih razlogov ne bi proizvajali.” Na gospodarskem ministrstvu se ob tem sklicujejo na Akcijski načrt za obnovljivo energijo, ki so ga sami pripravili in ki je, kot pojasnjujejo, pokazal, da bo lahko Slovenija cilje na področju izrabe obnovljivih virov energije izpolnila “ob zelo povečanih ukrepih za učinkovito ravnanje z energijo in ob izkoriščanju vseh potencialnih virov obnovljive energije, zato je pomemben tudi prispevek iz kmetijske biomase”.

Na ministrstvu za okolje in prostor stališča do proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov nimajo (naše vprašanje v zvezi s tem so posredovali ministrstvu za gospodarstvo!), kar zbuja pomislek, kakšne (če sploh) pripombe bodo dali na nacionalni energetski program, ki ga pripravljajo na gospodarskem ministrstvu. Kmetijsko ministrstvo kot eno ključnih pa tega dokumenta (še) ni dobilo v presojo.

Avtor: Tatjana Pihlar
www.eko.dnevnik.si