Na stari tržnici v Šiški, na Drenikovi 35 v Ljubljani, bo v sredo, 7.12.2016, od 15.00 do 18.00 spet živahno; kupci bodo prihajali po sveže sadje in zelenjavo, ki so ga po spletu naročili v okviru projekta Nakupujmo skupaj, ki povezuje kmete in kupce brez posrednikov. Organizatorji želijo zagotavljati najboljšo kakovost pridelkov po najoptimalnejši ceni.

Pri tem pa se trudijo vzpostaviti medsebojno zaupanje med kmetom in kupcem. V projektu Nakupujmo skupaj je tisoč članov, trenutno jih nakupuje nekaj sto; raje kot kupec namreč uporabljajo izraz član, ki bolj kaže odnos s ponudniki in organizatorji skupnostnih nakupov. Naročanje poteka po spletu (www.nakupujmoskupaj.si), naročniki pa lahko izdelke in pridelke prevzamejo vsakih 14 dni, vsako drugo sredo na stari tržnici v Šiški, od 15. do 18. ure (prevzemne srede v decembru so 7. in 21. december). Trenutno je sezona jesenskega sadja, kakijev, kivija, jabolk, mandarin, grozdja itn. in brstičnega ohrovta, brokolija, cvetače itd. Decembra, ko se bliža čas obdarovanja, je več zanimanja tudi za pekovske in druge izdelke.

Zdrava hrana, ki prihaja od blizu

Maja Turnšek prek tega projekta nakupuje že pol leta redno, ker verjame v lokalne pridelovalce. »Pomembno mi je, da hrana prihaja od blizu in da je kar se da v teh razmerah zdrava. Tudi cenovno je skupinski nakup ugodnejši kot individualni. Ni se mi treba ukvarjati s samostojno raziskavo, kje, kdaj in od koga bom kupila zelenjavo. Enega pridelovalca poznam že dlje časa, drugim pa zaupam.«

OGLAS

Lucija Grudnik prihaja s kmetije Avšič iz Savelj, ki je na vodovarstvenem območju in je že 12 let ekološka kmetija. Pridelujejo ekološko zelenjavo, prodajajo jo pod blagovno znamko kmetije Avšič, drugače je to podjetje Zeleni hit. Prednost projekta Nakupujmo skupaj vidi v tem, da lahko zelenjavo pripravijo dan prej. »Tisto, ki ni zelo obstojna, nabiramo tudi zgodaj zjutraj, denimo listnati ohrovt raštika, da v njej ostane čim več hranilnih snovi, stranke pa dobijo svežo zelenjavo. Ponudbo pošljemo teden dni prej, ljudje se po internetu naročijo in do nas pride končno naročilo dan prej. Doma zelenjavo pripravimo in stehtamo. Tako se tudi lažje organiziramo pri delu. Določeno imamo svojo ceno, a cene so zagotovo ugodnejše za naše stranke. Okrasne buče za izrezovanje, denimo, stanejo evro na kilogram.« Pripravili so tudi degustacijo iz ekoloških buč butternut, pečenih v pečici, in z dodanim medom ter cimetom za boljši okus, pa tudi smuti iz listnatega ohrovta. So tudi največji pridelovalec ekoloških sadik. Decembra bodo zanje začeli zbirati naročila.

Raznovrstna ponudba

»Večina članov projekta Nakupujmo skupaj prihaja iz Ljubljane in okolice. Nekateri se v Ljubljano vozijo na delo iz bolj oddaljenih krajev in obenem opravijo še naročilo ter prevzem na tržnici v Šiški. Kmetje pa prihajajo iz vseh koncev Slovenije, zaradi tega je lahko tudi ponudba naših izdelkov široka in pestra,« pravi vodja projekta, ki že štiri leta deluje v okviru društva Eko tim, Uroš Bric. Še februarja je v projektu sodelovalo 40 kmetij. Kadar je prevzem, vse niso prisotne na stojnici, praviloma jih je tam 25, to je odvisno od letnega časa, sezone pridelkov, letine ter povpraševanja članov. Opažajo pa, da se število članov jeseni in pozimi poveča, saj mnogi takrat nimajo pridelkov na svojih vrtovih, zato iščejo alternativne možnosti.

Bric pravi, da je stara tržnica v Šiški žal edina lokacija za prevzem in o širitvi trenutno ne razmišljajo, ker gre za časovno in finančno kompleksen projekt. Ker se zavedajo, da nekateri člani, zlasti starejši in nosečnice, ne morejo priti na tržnico, včasih pa lahko nastanejo tudi nepredvidene razmere na dan prevzema, jim ponudijo tudi dostavo na dom, za ceno stroškov prevoza.

Krepitev odnosa med ponudniki in kupci

Sicer pa Bric poudarja, da to najmanj priporočajo, ker je glavni namen skupnostnih nakupov krepitev odnosov, interakcije in osebnega stika med ponudniki in člani. Pridelki gredo neposredno iz rok pridelovalca v roke kupca, brez posrednikov. Pri tem med seboj tudi poklepetajo, nekateri pa se celo o poreklu in načinu pridelave prepričajo tako, da obiščejo kmeta kar na domu. Tako odnos ni samo poslovni, sklepajo se tudi prijateljstva. Po koncu prevzema kmetje pogosto donirajo tudi kakšen zabojček dobrot socialno ogroženim, pri tem so sodelovali tudi že z Zvezo prijateljev mladine in različnimi društvi.

V projektu večinoma sodelujejo ekološke kmetije: s Primorske na primer Fras, Brhanovi in Kabolca in Navdih Istre; z Dolenjske Mehak in Bregar, iz Notranjske Oštirjeva kmetija, iz Bele krajine Češarek, iz Štajerske Uha, iz Gorenjske Krišelj itn. S Hrvaške trenutno prihaja tudi družina Aničič iz Dalmacije, ki ponuja sveže obrane citruse, mandarine, pomaranče in limone, in so po načinu pridelave v ekološki preusmeritvi.

Razumevanje, kaj pomeni ekološko

S projektom so hoteli razbiti klasične stereotipe o kupcu, posredniku in dobavitelju. »Če, denimo, naš član dobi pridelek, ki na pogled ni tako sijoč kot v trgovini, pričakujemo, da bo razumel, kaj pomeni ekološko; na drugi strani pa, da ponudnik razume, da smo si s povprečno plačo lahko pred desetimi leti kupili še enkrat več korenja, kot si ga lahko danes, in zato postavi ceno, ki je dosegljiva in poštena, tako za kmeta kot člana,« razlaga Bric.

Nekateri tudi potarnajo, da jim je ponudba, kljub znižani skupinski ceni, še vedno predraga, saj v nekaterih supermarketih živila resnično prodajajo pod svojo ceno. »Ponavadi so to ljudje, ki nimajo svojih vrtov in v praksi ne vedo, kaj pomeni pridelovati hrano zase in za družino, kaj šele za koga drugega oziroma za prodajo. Časi so danes takšni, da nekateri na pridelke gledajo le skozi vrednost oziroma denar, drugi pa sploh ne vprašajo, koliko stane, zanima jih samo, ali so res ekološki in dobre kvalitete.«

Cena ni vedno glavni dejavnik pri odločitvi

Ugotavlja pa, da je kupna moč vsekakor manjša, kot je bila pred desetletjem in več. »Če je v zadnjih desetih letih povprečna slovenska plača narasla za več kot 40 odstotkov, so cene sadja in zelenjave v povprečju višje za več kot sto odstotkov. Morda si tudi zato mnogi želijo priti do kakovostnih pridelkov z naročanjem večjih količin, kar je eden od ciljev našega projekta, pri tem pa podpreti slovenskega kmeta. A kljub temu cena ni vedno glavni dejavnik pri odločitvi, kaj in koliko česa kupiti. V naši ekipi ugotavljamo, da ljudje čedalje bolj gledajo na ugled in kakovost ponudnika.«
Kot pravi Bric, pri cenah prisluhnejo obema stranema, kmetu in kupcu, ter najdejo skupni dogovor, njihova ekipa pa tu deluje kot povezovalni most. Trudijo se, da so cene poštene do obeh strani in delujejo v zadovoljstvo vseh. To ni vedno lahko, še posebej če se želje obeh strani bistveno razlikujejo. Sicer pa kmetje sami postavljajo cene, organizatorji jim le glede na pretekle prodaje določajo neke smernice oziroma navajajo priporočljive cene.

Popoldanska aktivnost ali hobi

Aktivnih članov društva Eko tim, v okviru katerega deluje projekt, je 12, kadar je treba, na pomoč priskočijo še drugi. Večina članov ekipe opravlja naloge kot popoldansko aktivnost oziroma hobi. Projekt je delno financiran s prispevki ponudnikov, delno pa s prostovoljstvom. K znesku vsakega naročila je v ceno prištet tako imenovani dodatek za organizacijo skupnostnih nakupov.

»Zbrana sredstva nujno potrebujemo za poplačilo vseh stroškov: najem prostora, razvoj projekta, delo sodelujočih itd. Tako je zagotovljen nadaljnji razvoj skupnostnih akcij. Le tako lahko še naprej zagotavljamo pestro ponudbo lokalnih in ekoloških izdelkov po ugodnejših cenah, ki bo zbrana na enem mestu za prevzem, brez dodatnih stroškov za prevoze od poizvajalcev do ponudnikov ter izgube časa in energije za obiskovanje različnih lokacij.«

Dodatne informacije:

040/ 552- 836
nakupujmo.skupaj@gmail.com
www.nakupujmoskupaj.si
www.facebook.com