Cimet

Cimet je ena najstarejših začimb. Pridobivajo jo predvsem iz dveh vrst cimetovega drevesa, iz cejlonskega (Cinnamomum zeylanicum) in kitajskega (Cinnamomum cassia).

Kot začimba se uporablja posušena tanka notranja plast skorje, delno kot zvite paličice, delno kot prah. Značilno za cimetovo drevo je, da so mladi listi živo rdeči, ko se postarajo, pa postanejo zeleni.

Droga je pridobljena iz lubja cimetovca, tropskega drevesa, ki zraste do 10 m visoko, a se goji na plantažah pretežno kot grm. Uvaža se največ iz Šrilanke, a tudi iz Malezije, Madagaskarja in Sejšelskih otokov.

OGLAS

Na Kitajskem so cimet uporabljali že 3000 let pred našim štetjem, omenjen je tudi v Bibliji. Poznali so ga Rimljani in ga uvažali iz Perzijskega zaliva. Med 16. in 18. stoletjem je v Evropi veljal za celo cenjeno in drago začimbo, ki so jo prinesli Arabci. Zanimivo je, da so v 16. stoletju Portugalci, ko so zavzeli otok Cejlon (današnjo Šrilanko), od prebivalcev otoka zahtevali davek v obliki cimeta.

Čar cimeta je zagotovo v njegovi opojni in čarobni aromi. Uporablja se v kulinariki, kozmetiki in zadnje čase tudi v prehranskih dopolnilih. Vsakodnevno se odkrivajo zdravilne lastnosti cimeta, zato je čedalje pogostejši predmet medicinskih raziskav.

Cimet vsebuje eterično olje, ki deluje dražeče in napne tkivo kože in sluznic, deluje protibakterijsko, protiglivično in protivirusno in se s pridom uporablja pri okužbah sečil in prebavil. Svetuje se tudi pri telesni oslabljenosti, pri prehladu in gripi ter raznih želodčnih težavah.

Cinamal aldehid, ena izmed učinkovin v eteričnem olju, pospešuje metabolizem znotraj celic in sodeluje pri popravljanju poškodb DNA, kar je ključnega pomena pri preprečevanju raka.

Cimet prav tako vsebuje tanine, polifenole in flavone. Tanini se s pridom uporabljajo pri težavah z diarejo in pri napenjanju. Flavoni so močni antioksidanti, ki okrepijo žilne stene in kapilare tako, da vplivajo na njihovo prepustnost. Polifenoli so lovilci prostih radikalov, poleg tega pa je snov MHCP (metilhidroksikalkon polimer) dober inzulinomimetik, torej posnema delovanje inzulina. Inzulin v telesu skrbi za znižanje sladkorja v krvi. V raziskavah so ugotovili, da ta MHCP poveča odzivnost inzulinskih receptorjev na celičnih membranah (kar je težava pri sladkorni bolezni tipa II) in s tem do dvajsetkrat poveča vnos ter neposredno izrabo glukoze. Cimet naj bi vplival na zmanjšanje vrednosti trigliceridov v krvi in posredno tudi na znižanje krvnega tlaka.

Kot je značilno za večino rastlin z zdravilnim učinkom, je tudi pri cimetu tako, da kombinacija učinkovin (torej uporaba cimeta) deluje bolje kot vsaka posamezna izolirana učinkovina.

Ali ste vedeli…

• Da se cimet uporablja tudi za hujšanje? Njegova odlična aroma naj bi zmanjšala željo po sladkarijah. Zato vam po kosilu svetujemo okusen čaj s cimetom namesto kosa tortice.
• Pred časom smo bili priča svarilom, da naj bi bil cimet zaradi vsebnosti kumarina škodljiv. Škodljivost je bila potrjena s proučevanjem sintetiziranega, izoliranega kumarina. Zato je vprašljivo, če je enako škodljiv tudi v naravni obliki. V zborniku Herbal Medicines (2007) o škodljivosti ni nikarkšnega podatka. Vsekakor je najboljša izbira ekološko pridelani cimet, saj je vsebnost kumarina v takšnem nižja kot v konvencionalnem cimetu.

Pripravila: Urška Živko
www.avogel.si
foto: vanillareview.com
Op. uredništa: Obstaja več vrst cimeta. Edina vrsta cimeta, ki ni toksična je cimet, ki se imenuje Ceylon (na sliki zgoraj je cimet Ceylon). Vse ostale vrste cimeta pa vsebujejo toksine, ki so rakotvorni.