Globalno segrevanje

Globalno segrevanje je teorija, o povišanju povprečne temperature v Zemljinem ozračju in oceanih od sredine dvajsetega stoletja, ki se bo po napovedih nadaljevalo še v prihodnje.

Globalno segrevanje je teorija, o povišanju povprečne temperature v Zemljinem ozračju in oceanih od sredine dvajsetega stoletja, ki se bo po napovedih nadaljevalo še v prihodnje.

Povprečna temperatura ozračja ob Zemljini površini se je povečala za 0,74 °C v letih 1905 do 2005. Mednarodne ustanove, ki se ukvarjajo z globalnim segrevanjem so ugotovile, da je večina segrevanja povzročena s povečevanjem količine toplogrednih plinov v ozračju in učinkom tople grede. Ostali naravni vzroki kot je Sončeva aktivnost in vulkanski izbruhi so imeli ogrevalni učinek v prvi polovici 20. stoletja in ohlajevalnega v drugi polovici 20. stoletja.

OGLAS

Ocenjeno je, da se bo temperatura površja Zemlje povišala za 1,1 do 6,4 °C v 21. stoletju. Ogrevanje zemlje in višanje gladine morij naj bi se nadaljevalo še več kot tisoč let tudi, če se količina toplogrednih plinov ne bi povečevala v ozračju. Do tega naj bi prišlo zaradi velike toplotne kapacitete oceanov.

Povečevanje globalnih temperatur bo povzročilo povišanje gladine morij in zaradi spremenjenih količin in vrst padavin se bo povečalo število izjemnih vremenskih dogodkov. Ostali vplivi globalnega segrevanja so spremembe v kmetijstvu, gospodarstvu, taljenju ledenikov in izumrtje nekaterih vrst. Velikost in lokacija sprememb temperatur, ki jih lahko pričakujemo v prihodnje nista še povsem jasna.

Zemljine podnebne spremembe nastanejo zaradi zunanjih vzrokov npr. spremenjene orbite okoli Sonca, vulkanskih izbruhov in toplogrednih plinov v ozračju. Ugotovljeno je bilo, da je povečanje toplogrednih plinov v ozračju posledica človeških aktivnosti in ne naravnih vzrokov. Povečevanje se je začelo z dobo industrializacije. Noben od zunanjih vzrokov nima takojšnjega učinka. Zaradi toplotne vztrajnosti Zemljinih oceanov Zemljino ozračje še ni v ravnovesju z zunanjimi vzroki. Ocenjeno je, da bi se Zemlja segrela še 0,5 °C tudi, če bi količina toplogrednih plinov ostala na nivoju iz leta 2000.

Vpliv toplogrednih plinov omogoča življenje na Zemlji, brez njih bi bila Zemlja hladen in mrtev planet. Glavnino toplogrednih plinov predstavljajo vodna para, ogljikov dioksid CO2, metan CH4 in ozon.
Od začetka industrializacije se je količina toplogrednih plinov v ozračju povečevala. Od leta 1700 se je količina ogljikovega dioksida povečala za 31%, količina metana pa za 149%. Trenutna količina je največja izmerjena količina v 650.000 letih, ki jo je možno zanesljivo meriti v ledenih ploščah. Zadnje geološke raziskave kažejo, da je bila količina ogljikovega dioksida tako visoka pred 20 milijoni let. Uporaba fosilnih goriv (nafta, bencin, plin, premog) je prispevala večino povečanega ogljikovega dioksida v ozračju. Ostalo povečanje ogljikovega dioksida gre na račun zmanjševanja gozdnih površin.
Vpliv toplogrednih plinov se lahko pomnoži sam od sebe. Ogrevanje zaradi dolgoživega ogljikovega dioksida povzroči, da v ozračje izhlapi več vode. Ker je vodna para toplogredni plin se temperatura še poveča in povzroči dodatno izhlapevanje vode.
Oblaki delujejo ohlajevalno ker na zgornji strani odbijajo sončevo toploto in hladijo Zemljo, na spodnji strani pa odbijajo toploto nazaj na Zemljo in jo s tem segrevajo. Njihov učinek je odvisen od njihove velikosti in višine.

Naslednji učinek je posledica taljenja ledu ob Zemljinih polih. Zaradi taljenja se zmanjšuje ledena površina, ki odbija sončne žarke, povečuje se vodna površina, ki sprejema sončevo toploto.
Temperature na Zemljinem površju in morjih so se v letih 1860 – 2000 povečale za 0,75 °C. Od leta 1979 se temperatura ozračja povečuje dvakrat hitreje kot temperatura oceanov. Oceani imajo veliko toplotno kapaciteto in lahko preko izhlapevanja odtajajo več toplote kot kopno. Severna polobla ima več kopnega kot južna zato se segreva hitreje.
Segrevanje ozračja lahko med drugim povzroči tudi taljenje ledenikov, zmanjševanje Antarktike in povišanje gladine morja za 11 do 77 cm v naslednjih sto letih. Spremembe v padavinah lahko povzročijo poplave in suše, povzročijo selitve in imajo negativen gospodarski vpliv.

Kaj lahko prispevamo k zmanjšanju globalnega segrevanja?

Potrebno je zmanjšati porabo fosilnih goriv in izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Z energijo je potrebno ravnati racionalno in poiskati nove energetske vire. 160 držav na svetu je podpisalo Kjotski protokol, ki omejuje izpuste toplogrednih plinov. Združene države Amerike, ki so največji vir toplogrednih plinov so protokol sicer podpisale, a ga zaenkrat še niso ratificirale. Kot druga največja vira antropogenih izpustov toplogrednih plinov ji sledita Kitajska in Indija.

Vir: www.sl.wikipedia.org