Izognimo se lažnim prerokom

“Ali bo astrolog s svojimi prognozami samo potrdil in osredotočil človekov strah ter tako razširil obseg njegove zmedenosti in občutek nereda ali pa mu bo – njemu, človeku, ki zavestno ali pa podzavestno teži k temu, da bi dosegel nekakšno kraljestvo urejenosti – sposoben ponuditi nuditi vero, da tako kraljestvo res obstaja in da ga je celo mogoče doseči?” Dane Rudhyar, “Astrološka praksa”.

Misel francoskega misleca de Chardina, da je “svet pred nami kot labirint: veliko je vhodov, a le eden pravi”, lahko mirno vzamemo tudi kot ponazoritev našega življenja. Vsi se enkrat ali večkrat v življenju znajdemo pred križiščem, kjer nas prešine dilema, katera pot je prava. Odločimo se in gremo naprej, nakar se sčasoma znajdemo pred naslednjim križiščem. Dilema se ponovi, spet si izberemo rešitev in tako naprej. Križišč in rešitev je v življenju veliko. Nekateri si s tem ne belijo las in se odpravijo naprej kar tako, druge vodi nek neznani, a tudi nezmotljivi občutek, tretjim z nasvetom pomaga kdo drug, četrti morda na kakem od križišč obstanejo, peti gredo nemara po poti nazaj, in še koga bi lahko našli. Kolikor smo starejši, več imamo modrosti in možnosti videti, ali je bila naša pot prava ali ne. Temu pravimo tudi izkušnje in iz njih se veliko – marsikdo pa nič – naučimo.

Ko gledamo nazaj, nam je pogosto vse jasno, kadar pa dejansko stojimo na križišču, pa ne. Če si izmed zgoraj omenjenih ljudi izberemo tiste, ki ne pokleknejo pred izzivom, vendar pa istočasno tudi ne marajo tvegati, nam ostanejo tisti, ki iščejo nasvet. Ko smo majhni in še neodrasli, take nasvete pričakujemo od staršev, kasneje pa se lahko vedno bolj zanesemo na lastna spoznanja in izkušnje – če jim seveda zaupamo. Če se to ne zgodi, se držimo modrosti, znanja, nasvetov in celo ukazov raznih drugih avtoritet. Z njihovo pomočjo se nam uspeva obdržati na poti, za katero smo prepričani, da je prava, pač po pravilu, da kar znajo izkušenejši od nas, bo menda že prav. Kljub vsemu pa ni malo takih, ki se jim z leti zgodi, da postanejo od izkušenj in učenja drugih celo odvisni. Njihova pripravljenost na tveganje je tako majhna, da se po občutek varnosti zatekajo k tistim ljudem, za katere so prepričani, da jim bodo njihovo pot opisali na tako dobro, da tveganja sploh ne bo. Med te “opisovalce poti” spadajo jasnovidci, prerokovalci, vedeževalci, astrologi in drugi napovedovalci dogodkov oziroma toka usode. Da bi pomislili, da si s tovrstno odvisnostjo – ne glede na to, ali jim ti napovedovalci sploh želijo dobro ali ne – dolgoročno ne delajo koristi, niti ne pomislijo; njihova samozavest je premajhna in varljivi občutek varnosti preveč vabljiv, da bi pri reševanju njihovih dilem lahko zmagal trezen razmislek.

OGLAS

“SLEPARSKI ASTROLOG”

Med omenjenimi napovedovalci usode je podobno kot med pripadniki katere koli branže na svetu, pa naj gre za trgovce, zdravnike, avtomehanike ali zavarovalniške agente, mogoče najti vseh vrst ljudi. Brez dvoma velja ugotovitev, da “smo pod kožo vsi krvavi”. A ljudsko izročilo je pri tem zanimivo. Pri opisovanju trgovca pogosto uporabimo pridevnik “zvijačni”, posojilodajalec je praviloma “oderuški”, policaj je navadno “strog”, profesor pa “zmeden”, pa vendarle ni nujno, da so v resnici takšni. Izprijen je lahko tudi zobozdravnik, medtem ko nam na primer taksist, človek dobesedno s ceste, torej nekako “nižja sorta ljudi”, v avtu pozabljeno torbico pripelje dvajset kilometrov daleč, ne da bi nam to zaračunal, pa o taksistih mnenja skoraj gotovo ne bomo spremenili. Ljudje smo čudni. A kako bi bilo, če bi rekli recimo “pokvarjeni policaj” ali “zmedeni zdravnik” ali “zvijačni avtomehanik” ali pa “premeteni urar”? Ne bi šlo, ali ne?

Tako se tudi astrologov vsaj nekje od osemnajstega stoletja dalje drži slab sloves, nekakšen pridih sleparstva, nekaj negativnega skratka. Vse vrste napovedovalci usode, pa naj so še tako vešči svoje spretnosti ali poklica oziroma bolj pošteni od zdravnika in sodnika itd., so uvrščeni v neko nižjo oziroma manjvredno kasto, vprašanje pa se poraja, ali niso tam zaradi zelo posebnega razloga. Gre morda za to, da imajo redko sposobnost, da enostavno VEDO? In to pogosto ni bilo zdravo početi, marsikateri astrolog je bil v veliki nemilosti. Danes, ko smo z informacijami zasipani dobesedno z vseh strani, je nevarnosti manj, negativno mnenje pa je ostalo. Tako smo hitro pripravljeni reči, da gre astrologom samo za strankin denar – pa s tem niso nič drugačni od mesarjev, programerjev ali preprodajalcev avtomobilov!

INFORMACIJE Z NEBA

Pa delo astrologa ni nič manj zanimivo in tudi težavno od marsikaterega drugega. Tisti, ki pravijo, da je težko delati z ljudmi, navadno mislijo na vzgojiteljice, blagajničarke, zdravnike in mnoge druge. Z astrologi v načelu ni dosti drugače, morda gre pri primerjavah le za višjo ali nižjo stopnjo odvisnosti od njihovih uslug, zaradi katerega je astrolog morda v boljšem položaju. Pa tudi to je precej relativno. Z astrologom se na primer lahko enostavno ne strinjaš ali mu celo zaloputneš vrata, česar prav gotovo ne kaniš storiti uradniku, od katerega pričakuješ prejeti potrjeno gradbeno dovoljenje.

Od tega, kaj od nekoga pričakujemo, je v največji meri odvisen tudi naš odnos. Če se na primer sodnika bojimo, do blagajničarke v banki tolikšnega spoštovanja verjetno le ne bomo pokazali (saj gre konec koncev za naš denar!), medtem ko bomo vsega spoštovanja delavca komunale, ki nam bo po plačanem računu vrnil naš s pajkom odpeljani avto, skoraj gotovo nadrli. Pri vseh dosedaj naštetih primerih gre seveda za temeljno vprašanje, kaj od nekoga lahko dobimo.

Tako od astrologa lahko dobimo informacije, znanje o tem, zakaj se nam nekaj dogaja, kaj se nam bo zgodilo, in o tem, kaj lahko napravimo, da se nekaj bo ali pa ne bo zgodilo. Astrologija nam razloži dejstva o nas, do katerih nas sicer lahko pripelje tudi kaka druga veda ali spretnost, navadno pa nas o tem počasi pouči kar življenje samo. Astrologija je torej neke vrste bližnjica. Pri tem pa imamo celo na izbiro, ali bomo to bližnjico ubrali ali ne. Pri tem pa se moramo na astrologijo zanesti, tako kot moramo zaupati delu in znanju astrologa, s katerim smo v stiku. In tu se znajdemo pred isto dilemo kot v primeru, ko iščemo posrednika v poslih, advokata ali zavarovalniškega agenta – ali je dober oziroma pošten ali ne? Razlike ni.

KAJ ASTROLOG POČNE – IN ČESA NE

Med ljudmi velja zmotno prepričanje, da astrologi rešujejo probleme, svetujejo, usmerjajo tuja življenja in da celo zdravijo. Vse to ne drži ali rečeno bolje: ne bi smelo držati. Astrolog s svojo usposobljenostjo predvsem daje informacije in pri njegovem poslu – tako kot pri vseh oblikah izmenjave znanja ali pa dobrin – velja odnos dveh strank. Ena stran je tista, ki informacijo ima in daje, druga pa jo sprejema in uporabi. In tako kot je možno napačno informacijo dati, enako jo je mogoče tudi napačno dojeti, uporabiti ali pa celo zlorabiti.

Astrologova naloga pri tem je, da svoje delo opravi čim bolje. Za to seveda ni dovolj samo pridobljeno znanje in čimveč prakse, izkušenosti, gre tudi za spretnost dela z ljudmi in nekatera načela, ki jih ne sme ignorirati. Tako njegova naloga ni nič od zgoraj naštetega. Astrolog ni zato tu, da bi reševal probleme drugih, temveč je njegova naloga seznaniti jih z možnostmi, da jih bodo rešili sami. Ali gre za usmerjanje tujih življenj? Do neke mere prav gotovo, a če svoje funkcije ne zlorablja, ni škodljiv nič bolj kot soseda, ki se vtika v naš zakon ter nas pri kavici prepričuje, da je že skrajni čas, da s svojim zakonom nekaj napravimo – a kdo ve, morda tudi zaradi tega, ker je po njenem bolje, da se pogovarjamo o našem in ne o njenem zakonu, ki se kaj lahko izkaže za še bolj zavoženega!

Astrolog tudi ne zdravi, zato astroterapija preprosto ne obstaja! Zdravljenje z informacijami? Nikakor ne. Astrolog osebe, s katero se ukvarja, torej svoje stranke, ne sme vezati nase, saj je to skregano z vsemi obstoječimi astrološkimi kodeksi po svetu! Torej gre ravno za to, da astrologi stranke ne vežejo nase in na postopno pridobivanje informacij ter s tem odvisnost, temveč jo predvsem VRAČAJO NJEJ SAMI! To pa napravijo tako, da ji predočijo stanje, v katerem se nahaja, da ji pomagajo razločiti med bolj pomembnimi in manj pomembnimi, čeprav morda trenutno bolj aktualnimi in perečimi problemi, predvsem pa da jo razbremenijo strahov, ki jih nosi v sebi. Ravno astrologija spada namreč med tiste čudovite spretnosti, ki to zmorejo. In pri tem ni nič manj vredna od drugih.

NAŠ JAZ JE NEKAJ VEČ

Za kaj gre pri tem? Vsakdo med nami ima celo rešto lastnosti, od katerih nekatere so za nas značilne in nas po njih poznajo tudi drugi, druge so takšne, na katere smo ponosni, so pa tudi takšne, ki se jih sicer zavedamo, a jih raje ne bi imeli. Mnoge med njimi se skozi čas spremenijo v pravo moro in težke komplekse. Da ne bi govorili samo na pamet, si predstavljajmo brazgotino visoko na čelu, zaradi katere stalno nosimo pokrivala, čeprav je najverjetneje sploh nihče ne bi opazil, ali recimo navadno plešo ali pa informacijo stare tete, da je večina moških v naši družini umrla zaradi težav s srcem – takšnih obremenjujočih spoznanj in pogosto tudi kompleksov je seveda ničkoliko. Če nam tega ne uspe razrešiti, nas travme, ki sledijo iz tega, lahko v končni fazi pripeljejo celo do bolezni ali pa še dlje.

Kaj lahko tu pomaga astrologija? Če so v natalni karti vidne človekove lastnosti, so vidne tudi težave in travme. Vendar čar življenja ni v tem, da nas te travme počasi pokopljejo, temveč da jih premagamo, razrešimo in se nato razbremenjeni odpravimo naprej. In astrologija je orodje, ki v našem značaju (katerega slika je natalna karta) lahko najde tiste vzvode, ki nam bodo na tej poti pomagali. Kot lahko najde tudi naše skrite potenciale, lastnosti, ki nas lahko izvlečejo iz težav, a se jih niti – ali pa premalo – ne zavedamo. Ker smo v svoji naravi namreč pogosto preveč pesimistični, take pozitivne lastnosti podcenjujemo, medtem ko druge prav tako po krivem poveličujemo. Ni dvoma, da si s tem zmanjšujemo lastne možnosti. Astrologija pa je tu jasna in nepristranska. Našo slabost, zaradi katere se ne upamo postaviti zase, razvrednoti v čisto navadno lastnost, kakršno ima na tisoče drugih, in nam s prstom pokaže na neko drugo lastnost, ki bi jo lahko uporabljali že ves čas, a smo jo zanemarjali, kot da to ni “nič posebnega”. Naše šibkosti nam astrologija torej ne more odpraviti, lahko pa jo spremeni v izziv, torej nam da navdih, da se svojih težav in tudi razvoja svoje osebnosti lotimo z novim zagonom. In še več, če informacije, dobljene na tak način, uporabimo z zdravo pametjo, nam načelo “če sem pripravljen, sem močnejši” da novih moči in s tem omogoči tudi več možnosti.

NA DOBRI POTI

Po drugi strani se stranki seveda lahko zgodi tudi obratno, kadar naleti na astrologa, ki svoje naloge ne pozna oziroma ne obvlada ali pa svoj položaj zlorablja. V takem primeru dobi polovične, napačne ali pa celo škodljive informacije. Seveda je nekaj najlažjega nesrečni in prizadeti stranki reči, da je za vse njene zakonske težave kriv partner. Kako škodljivo je to, ni potrebno reči. Da se v takem primeru strankina samozavest krepi na napačen način, da se s tem tok dogodkov obrača v napačno smer in da s takim načinom astrolog lep del negativne energije vleče tudi nase, je tudi jasno. A tudi tu ne gre brez pripombe, da najmanj tako veliko škodo s svojim neetičnim delom lahko povzroči tudi učitelj, če učenca šikanira leto za letom, ali pa inšpektor, če za primerno kuverto zamiži na obe očesi ob pregledu mesa. Astrolog tu prav gotovo ni nikakršna črna izjema.

Da se to ne zgodi, skrbi najprej morala, potem etika, nato splošen dogovor in seveda zakonodaja. Ker se pri nas segmenti življenja urejajo drug za drugim, pa tudi zato, ker bodo odjemalci storitev tako kot v primeru avtomehanikov, urarjev in drugih sčasoma pričeli ločevati med zrnjem in plevelom, bomo tudi v astrologiji počasi prišli do tega, da se bo splošno vedelo, kdo je kdo. Tako bo tudi možnosti, da naletimo na nekoga, ki nam bo s svojim nevestnim delom napravil škodo, sčasoma vedno manj. Dogovor oziroma kodeks na tem področju, o katerem je vedno več govora, bo – v primeru, da bomo stopili skupaj in se ga držali – velika stopnica naprej. Upajmo, da bo do njega prišlo čimprej.

foto: freedigitalphotos.net