Ko se marketing in duhovnost srečata

OGLAS

Vsak nekaj zaznava. Nekateri na zavestnem nivoju, nekateri ne. A oboji, tako tisti, ki delajo s posredovanjem marketinških sporočil, kot tisti, ki delajo z zdravilnimi ali kakršnimi koli drugimi energijami, delajo z nečim, kar je za večino nevidno. Nekateri v reklamah čutijo prizadetost in strah, drugi spet ne. In podobno je pri energiji.

Vsak človek se je že kdaj v življenju soočil s kakšno čudno, nerazumljivo stvarjo. Včasih jo je spremljalo tudi kako zavestno novo čustvo, ki ga ni začutil še nikoli. Definitivno pa takrat, ko smo prvič privekali na fizični svet, ob porodu namreč. Tega se seveda največkrat ne spominjamo. Vendar pa je že takrat bil določen začeten nivo našega zavestnega zaznavanja sveta in kdor je želel je lahko to zaznavo uril ter postajal v njej boljši in boljši, kdor ne, pa pač ne. A največkrat je bilo življenje tisto, ki nas je postavilo pred urjenje naše zaznave in čutenja.

Tako so tisti, ki imajo bolj izostrene čute, imeli veliko priložnost, da so le-to skozi svoje okolje, bližnje in daljne, pilili do te mere, da je sedaj na tem nivoju kot je sedaj. In sedaj jo seveda s pridom lahko uporabljajo pri tem kar počnejo in seveda v življenju na sploh. To jim je tudi dalo »konkurečno« prednost, da so v življenju lažje prišli do tistega, kar jim je omogočala njihova zaznava samega sebe.

OGLAS

Če so torej bili plahi, jim je življenje največkrat postreglo s premnogimi priložnostmi v obliki ljudi in dogodkov, da so lahko to izurili do te mere, da so sedaj lahko drugačni in si izbirajo situacije in dogodke, ki jih ne plašijo ter jim hkrati nudijo želeni nivo zadovoljstva. Če so seveda izkoristili priložnost življenjskega treninga. In če ne, ni nič narobe, razlika je le v tem, kaj si prvi dovolijo in drugi ne.

Podobna zgodba je z duhovnostjo, duhovnimi ljudmi. In tukaj ne govorim o tistih, ki iz glave stresajo duhovne nauke, živijo pa ne po njih, temveč o tistih, ki s svojim poglobljenim razumevanjem sveta na njem puščajo takšne in drugačne odtise. Eni delajo kot zdravilci, drugi čistijo naravo in prostore, tretji manipulirajo z ognjem, četrti oblikujejo čustva…. A če pogledamo, oboji, tako ljudje iz marketinga, kot tisti iz vrst duhovnosti delajo z nečim, kar je očem nevidno, z nečim, kar se samo čuti.

In kaj to nekaj je? To nekaj je nevidna substanca vesolja, ki se lahko poimenuje življenje, lahko jo tudi poimenujemo energija, ali pa čustva… Vse namreč, kar se odvija na nevidnem nivoju, se čuti in kot takšno nosi s sabo nek občutek. Če smo pozorni, ga lahko zaznamo. In ravno ta občutek je tisti, ki nam prinese prednost v čemerkoli že to počnemo.

Vsi smo že imeli te izkušnje. Morda samo notranji občutek v šoli ali pri punci, fantu. Ali pa glede vremena. A vse to se nam zdi preveč, da bi lahko zaupali in verjeli, da se to res dogaja. Tisti pa, ki so se naučili slediti in zaupati sebi in temu, kar čutijo, tisti pa so veličastni v tem kar počnejo.

Oboji torej, tako ljudje iz marketinga kot duhovneži, zdravilci, zaupajo in sledijo temu kar jim govori občutek, kajti občutek je glavno vodilo našega ravnanja v svetu. In tisti, ki se tega zavedajo vedo tudi kako prikrojiti to nevidno kar ustvarjajo, da bo prebudilo želeni učinek v tistem, ki to opazuje ali je kako globlje vpleten v dogajanje. Razlika je le v tem, kakšno orodje za to kateri od njih uporabi, da prebudi izkušnjo znotraj teles tistih, ki so udeleženi v dogajanju.