Le še pet let za omejitev segrevanja na 2 stopinji Celzija

Brez pogumne spremembe energetskih politik čaka svet negotova prihodnost, saj segrevanja ozračja ne bo mogoče zadržati v še varni meji globalno dogovorjenih dveh stopinj Celzija, v najnovejši svetovni energetski napovedi (World energy outlook) svari mednarodna agencija za energijo (IEA).

Človeštvo namreč v zrak spušča že štiri petine na področju energetike dovoljenih emisij CO2, če svet ne zažene mednarodno koordinirane akcije, pa bomo v naslednjih petih letih zgradili še toliko novih emisijsko potratnih elektrarn in tovarn ter energetsko neučinkovitih stavb in druge z energetiko povezane infrastrukture, da bomo do leta 2017 zapolnili vso kvoto emisij CO2, ki še omogoča omejitev globalnega segrevanja na dve stopinji Celzija, v svoji študiji ugotavlja IEA.

Glede na značilno dolgo življenjsko dobo bo leta 2017 obstoječa infrastruktura delovala tudi leta 2035, to pa pomeni, da bomo v tem obdobju na novo lahko gradili le še brezogljično infrastrukturo, če bomo želeli uresničiti sprejet globalni dogovor. Ali pa bo treba zapirati emisijsko potratne elektrarne, tovarne… še pred iztekom njihove življenjske dobe, kar pa bi bilo izredno drago. Odlašanje z ukrepanjem je napačna ekonomija, poudarja IEA, saj bo za vsak dolar, ki ga ne vložimo v čistejšo energijsko tehnologijo, po letu 2020 treba odšteti dodatnih 4,30 dolarja, da bomo nadoknadili zamujeno.

OGLAS

Še vedno imamo čas za ukrepanje, a vrata priložnosti se zapirajo, je zapisala IEA. Še posebno agencijo skrbi dejstvo, da so globalne emisije CO2 lani dosegle rekordno višino, da se je energetska učinkovitost globalne ekonomije že drugo leto zapored poslabšala in da so tudi izdatki za uvoženo nafto dosegli skoraj rekordno višino. Spremembe na področju energetskih politik so namreč potrebne tudi zato, ker se zaradi svetovne rasti gospodarstva, družbene blaginje in prebivalstva povečujejo potrebe po energiji, s tem pa se zmanjšuje varnost preskrbe z energijo. Globalne potrebe po energiji bodo po oceni IEA do leta 2035 narasle za tretjino, polovica od tega na račun Kitajske in Indije.

Agencijo ob tem skrbi tudi področje jedrske energije, ki se po katastrofi v Fukušimi sooča z negotovo prihodnostjo. IEA namreč ocenjuje, da bi s polovičnim zmanjšanjem razpoložljive jedrske energije sicer spodbudili širjenje obnovljivih virov energije, vendar pa bi povečali stroške za uvoz energije, zmanjšali raznolikost virov in otežili boj proti podnebnim spremembam. Samo v Avstraliji na primer bi se namreč po mnenju njihovih strokovnjakov v primerjavi z osrednjim scenarijem IEA, ki temelji na previdni implementaciji obstoječih energetskih zavez vlad po svetu, potrebe po premogu do leta 2035 podvojile. Globalno pa bi se emisije energetskega sektorja povečale kar za 6,2 odstotka.

Avtor: Marjeta Kralj
www.eko.dnevnik.si

foto: reuters