Odprti prvi centri za duševno zdravje

V Sloveniji so začeli delovati prvi trije Centri za duševno zdravje – v Celju, Sevnici in na Ptuju, vendar v precej bolj okrnjeni sestavi, kot je bilo sprva načrtovano. Razlog za to je pomanjkanje psihiatrov in kliničnih psihologov.

V Celju so odprli prvi Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, v Sevnici deluje Center za duševno zdravje odraslih, na Ptuju pa oboje. Namen centrov je povečati dostopnost do celovite strokovne pomoči, saj so strokovnjaki ugotovili, da psihiatrična pomoč pri nas vsem ni dostopna, na pregled je treba pogosto čakati tudi več mesecev.

Po nekaterih podatkih dobi psihiatrično pomoč manj kot desetina otrok, ki bi jo nujno potrebovala. Potreb pa je vse več. Po podatkih NIJZ-ja se je od leta 2008 do leta 2015 zaradi duševnih in vedenjskih motenj med mladimi obisk v zdravstvenih domovih povečal za več kot 25 odstotkov, pri specialistih za dobrih 70 odstotkov, za skoraj polovico se je povečala poraba zdravil, med mladostniki, starimi od 15. do 19. let, pa za več kot 70 odstotkov.

OGLAS

V Zdravstvenem domu Celje od februarja deluje Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ohranili pa so Dispanzer za mentalno zdravje. Doslej so otroški psihiatri sprejeli 20 otrok. Nekateri so kritični, saj zdaj delujeta na istem naslovu dva podobna oddelka, vendar Anita Požin, vodja CDZOM Celje pravi: “Delo je zelo podobno, vendar v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov se vse to skupaj nadgrajuje.” Pravzaprav je razlika v treh strokovnjakih: poleg kliničnih psihologov, logopedov, specialnih pedagogov, medicinskih sester so v Centru za duševno zdravje še pedopsihiater, delovni terapevt in socialni delavec. Otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami in mlade z depresijami, samopoškodbami, motnjami hranjenja bodo poslej obravnavali celovito. Anita Požin dodaja: “Za vsakega otroka in mladostnika pripravimo individualni načrt pomoči njemu in njegovi družini.”

Centri za duševno zdravje se odpirajo v bolj okrnjeni sestavi zaradi pomanjkanja pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ-ja pravi, da bi ti sploh lahko začeli delovati, so morali spremeniti kadrovsko strukturo, ki pa je še vedno strokovno dopustna. Ohranili bodo tako imenovano multidisciplinarnost tima, je pa v posameznem timu zdaj opredeljeno namesto enega psihiatra oziroma kliničnega psihologa le polovica psihiatra oziroma kliničnega psihologa. Zaradi pomanjkanja kliničnih psihologov bodo v timih pod nadzorom mentorja delo opravljali psihologi, brez specializacije torej.

Specializacije za pedopsihiatre se razpisujejo zadnjih deset let, doslej je odobrenih 48 specializacij, letos naj bi jih razpisali še 13. Klinični psihologi pa uradno ne spadajo med zdravnike, zato psihologom specializacij država ne plača. Gre za sistemsko neurejeno financiranje specializacij, zato se mora vsak zdravstveni zavod sam odločiti, ali bo specializacijo financiral. Ker gre za veliko finančno breme, se mnogi zavodi za to ne odločijo, četudi bi si to želeli. V Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna so za specializacijo klinične psihologinje odšeli 150 tisoč evrov. Na Ministrstvu za zdravje trenutno še vedno poteka iskanje ustrezne rešitve, da bi tudi specializacije za klinične psihologe financirala država. Jožica Maučec Zakotnik pravi: “Brez ustreznega kadra ne bomo mogli spreminjat prakse.”

Za izvedbo Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–28 skrbi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Desetletni nacionalni program duševnega zdravja, sprejet pred dobrim letom v državnem zboru, predvideva 25 Centrov za duševno zdravje za odrasle (CDZO) in 25 Centrov za duševno zdravje za otroke in mladostnike (CDZOM). Letos bo skupno začelo delovati predvidoma 19 centrov. Z junijem bo svoja vrata uradno odprl CDZOM v Postojni, predvidoma z avgustom pa CDZOM na Rakitni. Do konca leta bodo začeli delovati še CDZO v Kočevju, Celju in Ormožu. V Trbovljah, Ravnah na Koroškem, Murski Soboti, Velenju in Novi Gorici pa tako CDZO kot tudi CDZOM.

Avtor: Rajka Vignjević Pupovac
Vir: www.rtvslo.si