Simbolika sonca

OGLAS

Sonce – darovalec življenja

Sonce, srce našega sončnega sistema, določa utrip njegovega obstoja. Sonce daje življenje. Če ne bi bilo sonca, ne bi bilo planetov, življenja na zemlji, ne bi bilo našega “vesolja”. Svoj obstoj dolgujemo prav njemu. V mnogih starodavnih kulturah je bilo sonce poosebitev vrhovnega božanstva.

Sonce – zakon ljubezni

Sonce ne izbira, komu bo sijalo. Sije vedno in vsakomur. Tudi ponoči, ko ga ne moremo videti, ne preneha sijati. Ničesar ne zahteva v zameno, ne pričakuje hvaležnosti.

Sonce predstavlja najpomembnejši zakon v vesolju – zakon ljubezni.

OGLAS

Amon-Ra – gospodar vseh bogov, vladar prestola sveta, sveta duša, rojena na začetku vsega. Amon – “Neviden”, “Neopazen” – skriti duh sonca, skriti vir življenja. K njemu so kot bogu skrivnosti in tišine, kot zaščitniku šibkih in nemočnih molili Egipčani. Ra – vzhajajoče vidno sonce, ki umre ob sončnem zahodu in se ponovno rodi ob zori. Egipčani so častili Amon-Raja kot boga in velikega učitelja.

Sonce oživlja vse, kar je spremenljivega.
Sonce oživlja ves svet s svojo oživljajočo svetlobo.
Sonce, svet in lepota neba so na voljo celotnemu stvarstvu.
Sonce je dnevno in nočno božanstvo, je začetek in konec.
Starodavna egipčanska pesem, posvečena soncu

Že v daljni preteklosti so ljudje gradili megalitske strukture, templje, usmerjene v točko sončnega vzhoda ob enakonočjih in sončnih obratih.

Stari Slovani so boga sonca imenovani Dažbog, kar pomeni “Bog, ki daje življenje”, “darovalec vseh dobrih stvari”.

Kamen Sonca – eden najstarejših spomenikov azteške kulture iz leta 1479. V jeziku nahuatl se kamen imenuje “Ollin Tonatiuh” (“Sonce Gibanja”), eno od petih sonc ali petih obdobij. Na disku je v zgoščeni simbolni obliki predstavljeno pet obdobij razvoja človeštva.

Sveti znak sonca je bil od nekdaj križ z ukrivljenimi kraki, ki se imenuje svastika. Ta simbol je bil razširjen od Indije do Irske.

Podobe svastike v različnih kulturah: