Sol za preprečevanje poledice je škodljiva za okolje in ljudi

OGLAS

Odmiranje obcestnih dreves, oslabljen imunski sistem dreves (zaradi česar jih napadejo škodljivci in bolezni), prst izgublja kalij in kalcij ter zadržuje manj vlage, oviranje naravne osmoze rastlin in nenazadnje onesnaževanje podtalnice so samo nekatere izmed posledic soljenja cest v zimskih mesecih.

“Uporaba soli za preprečevanje poledic na cestah je škodljiva za okolje, beton, železo in ljudi,” so pojasnili na KPL, čeprav na vprašanje, zakaj potem ne iščejo drugih poti z enakimi učinki, odgovarjajo, da so “ljudje razvajeni”. Da so ceste zjutraj, ko se večina Slovencev vozi na delo, brez ledu, je najlažje doseči z uporabo soli.

Skandinavske države poleg soli uporabljajo tudi pesek, kar je praksa tudi v Sloveniji, a le skupaj s soljo. Zakaj? KPL pojasnjuje, da problem leži v temperaturnih nihanjih. “Pri njih so temperature pozimi konstantne, v Sloveniji ne, zaradi česar lahko pri uporabi peska na cestah nastanejo “snežne deske” ali zbit sneg,” so nam pojasnili.

OGLAS

Da bi zmanjšali porabo soli na KPL uporabljajo raztopino CaCl, hkrati pa v dogovoru z MOL posipajo tudi z mešanico soli in peska, “razen v centru mesta, kjer uporabljamo samo sol”. Letno za vzdrževanje cest v zimskih mesecih (odvisno od števila mrzlih in snežnih dni) samo na območju Ljubljane porabijo okoli 3000 ton soli.

Za posipavanje se sicer uporabljata soli NaCl in CaCl, pesek je postal dobra alternativna v Avstriji in Skandinaviji. V ZDA (in Sloveniji) uporabljajo še MgCl in tudi tekočo koruzno sol (liquid corn salt op. p.). Med drugimi alternativami je omenjena tudi uporaba uree (za viseče mostove, ker ne reagira z železom, čeprav je manj učinkovita kot sol) ali kalijevega acetata (pristajalne in vzletne steze). Na osmem slovenskem kongresu o cestah in prometu pa so raziskovalci predstavili še sol oplaščeno z melaso, ki po njihovih ugotovitvah bistveno boljše učinkuje na cestišče in omogoča preprečevanje poledice tudi pri temperaturah nižjih od -10 stopinj Celzija.

Nekdanji minister za okolje in prostor Karl Erjavec je obljubil, da bo ministrstvo okrepilo sodelovanje z inštitucijami, odgovornimi za zimsko vzdrževanje cest, v zvezi z uporabo materialov za posipavanje in pravili ravnanja izvajalcev zimskega vzdrževanja cest za vzdrževanje cest na trajnostni način. Ministrstvo smo glede napredka na tem področju tudi povprašali, vendar odgovora še nismo prejeli.

Avtor: (tp)
www.eko.dnevnik.si

foto: Jaka Adamič