Želim nekaj vrniti temu planetu, ki mi je dal toliko veselja

“Podnebne spremembe najbolj občutimo prebivalci mest,” je jasna Anastazija Zajec, Greenpeaceova prostovoljka, ki obiskovalce Ljubljane popelje skozi izkušnjo zaradi podnebnih sprememb že pregretega mesta.

“Kako se globalno segrevanje vidi pri nas? En lep primer je ta figa, ki v Ljubljani najverjetneje ne bi uspevala, če se ozračje ne bi segrevalo,” pove Anastazija Zajec, 19-letna prostovoljka pri Greenpeaceu, ki prebivalce in obiskovalce vodi “po poteh podnebnih sprememb” glavnega mesta. Greenpeace je namreč s prostovoljci leta 2016 zasnoval projekt Sprehodi, s katerim želi prebivalce Ljubljane in Maribora opozoriti na resnost segrevanja ozračja.

Bodo poletja toplejša za 3 ali 8 stopinj?

“Dejstvo je, da se Slovenija segreva. Napovedi za prihodnja leta so, da se bodo poletja segrela od tri do osem stopinj. Kje na tej lestvici od treh do osmih stopinj bomo mi, je odvisno od tega, kako hitro bomo opuščali fosilna goriva,” pred Termoelektrarno in toplarno Ljubljana sprehajalcem običajno pove Anastazija. “Kadar se pogovarjamo o porabi fosilnih goriv v Sloveniji, se po navadi sklicujemo na Termoelektrarno Šoštanj, na ljubljansko termoelektrarno pa velikokrat pozabimo, čeprav je le štirikrat manjša od TEŠ-a.”

OGLAS

V obeh se kuri premog, ki je izmed vseh fosilnih goriv najbolj umazan, saj v ozračje spušča največ CO2 na enoto goriva, s koščkom premoga v rokah doda Anastazija. Ne pozabimo pa niti na primesi žvepla.

Preden se pohod obrne proti središču mesta, prostovoljka še doda: “Prehod na obnovljive vire energije je mogoč tako ekonomsko kot tehnično.”

Prepričana je, da je prihodnost v sončni in vetrni energiji in da imajo trenutno tu največje možnosti manjši uporabniki energije “kot so stanovanjski bloki, hoteli, vrtci, šole, ki bi lahko na svoje strehe dali sončne panele in tako ustvarili mrežo lokalnih proizvajalcev in porabnikov energije.”

Mesto ponoči za 12 stopinj toplejše od podeželja

“Število dni, ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj, narašča, število dni, ko temperatura pade pod 0 stopinj, pa upada,” Anastazija izpostavi na ogromni ploščadi Trga republike v središču Ljubljane, kjer udeleženci sprehoda poleti tudi sami občutijo puhtenje vročine od pregretih tlakovcev. Največ posledic segrevanja ozračja čutijo prav prebivalci mest. Na velikih betonskih površinah, kjer je zgoščena infrastruktura, se toplota čez dan akumulira, ponoči pa se ne shladi: “Mesto, ki ima npr. milijon prebivalcev, je za od eno do tri stopinje toplejše od okoliškega podeželja, ponoči pa ta temperaturna razlika naraste tudi do 12 stopinj Celzija,” še opozori Anastazija, preden se sprehod obrne proti Tivoliju.

Drevesa znižujejo stres in krvni tlak

“Strateško postavljena drevesa lahko v mestu temperaturo zraka znižajo za od 2 do 8 stopinj. Zato so urbani gozdovi zelo pomemben del vsakega mesta.” Drevesa namreč ne blažijo le posledic globalnega segrevanja:

“So blažila za onesnažila in hrup, preživljanje časa v gozdovih, ob drevesih zvišuje raven energije, zvišuje raven psihičnega in fizičnega zdravja, hkrati pa znižuje stres in krvni tlak, kar je v naši družbi zelo pomembna funkcija,”

pod krošnjami v ljubljanskem Tivoliju, kjer je poleti za nekaj stopinj hladneje kot na Trgu republike, pojasni mlada prostovoljka.

“Podnebne spremembe niso nekaj, kar se dogaja tam zunaj, na Arktiki, Antarktiki, kjer se taja led, kjer se dogajajo tajfuni in orkani, ampak se to dogaja tudi v okolju, kjer živimo mi, v središču Ljubljane, Maribora. Podnebne spremembe imajo v tem mestnem okolju velik vpliv na posameznika, čeprav se morda na prvi pogled ne zdi tako,” je namen sprehodov opisala Ines Kavgić, ki koordinira mrežo prostovoljcev pri Greenpeaceu.

“Želim dati nekaj nazaj temu planetu”

Na Greenpeace je Anastazijo pred tremi leti po naključju pripeljala prijateljica, najprej ni bila prepričana, da ji bo všeč. “Ostala pa sem, ker želim dati temu planetu, ki mi je dal toliko nekih spominov in veselja, nekaj nazaj. Pa tudi zato, ker se mi je zdelo, da je to tim, s katerim bom veliko dosegla in s katerim bom rada delala, kajti potem je vse laže,” meni Anastazija, ki je letos z odliko opravila mednarodno maturo na bežigrajski gimnaziji. Priprave so bile zelo zahtevne in nekajkrat so ji v Greenpeaceovi pisarni v središču mesta pomagali tako, da so ji za kakšno uro odstopili mizo za učenje.

Ines se še vedno spomni spoznavnega sestanka pred tremi leti, ki se ga je udeležilo veliko kandidatov za prostovoljce, pravi, da je Nastja (kakor prijatelji kličejo Anastazijo), že takrat izstopala. “Že takrat je veliko spraševala, veliko jo je zanimalo in videlo se je, da ima ta elan, da želi ustvarjati na področju okoljevarstva.”

Anastazija se je Greenpeaceu pridružila še kot dijakinja, v ponedeljek, 1. oktobra 2018, je začela študij medicine. Z Greenpeaceom, ki ima trenutno približno 25 dejavnih prostovoljcev, namerava sodelovati tudi v prihodnje.

“Res so prednosti, ko delaš s prostovoljci. Saj vlagamo v to veliko truda, a dobiš nazaj toliko neverjetne energije, sploh od mladih ljudi, ki pridejo v organizacijo in skušajo nekaj narediti, to je res neverjeten občutek,” še sklene Kavgićeva, ki je danes zaposlena na pri Greenpeaceu, svojo pot pa je prav tako začela kot prostovoljka.

Larisa Daugul
Vir: www.rtvslo.si