Neresnice, zmote, miti in vprašanja o psihoterapiji

Moj psihoterapevt ima vedno prav

Poznate tisti občutek, ko začutite glas iz notranjosti telesa, ki vam pravi: “Nekaj ni v redu”. ‘Gut feeling’ mu pravijo angleži, mi bi mu rekli šesti čut. Ta občutek se pojavi tudi v nam najpomembnejših odnosih (recimo s starši ali partnerjem). Zgodi se tudi, da smo edini, ki v danem trenutku nekaj začutimo in čeprav se nam v tistem trenutku zdi stvar grozno sporna in krivična, nihče drug ne odreagira.

Zakaj? Ne vidijo? Ne slišijo? Kako ne opazijo? Na kar preidemo na: morda pa sem narobe začutil. In ta morda pa sem narobe začutil, morda se mi samo zdi je odličen način zanikanja lastnih občutkov, potreb, čustev in misli.

Zakaj pišem o tem? Ker se velikokrat zgodi, da vstopimo v psihoterapevtski proces, v odnos s psihoterapevtom z veliko strahu, upanja, sramu, zmede ter močno potrebo po tem, da bi bili sprejeti za to kar smo, slišani in spoštovani in zaradi vsega naštetega preprosto ne uspemo sprejeti, da se lahko tudi psihoterapevt zmoti, naredi napako. Po možnosti isto napako, ki jo je naredila vaša mama ali vaš oče. Ampak saj je psihoterapevt! Saj je šolan! Ah ne, se mi je samo zdelo. On teh napak ne more delati. Ni res. Lahko jih in lahko so tudi zelo velike, zato je pomembno, da ste tekom psihoterapevtskega procesa pozorni na lastna občutja, da spregovorite o stvareh, ki vas motijo in se vam ne zdijo v redu, da ne ostajate tiho v primeru, da se vam zgodi krivica, saj lahko ravno psihoterapevtove napake odprejo vrata v nov svet raziskovanja vašega sveta in novih možnosti.

OGLAS

Moja prijateljica pravi, da je ta psihoterapevt najboljši in mi bo znal pomagati

Ja, ali pa ne. Tako kot je nekomu najljubša sladica tiramisu, je drugemu sacher torta. Gospa, ki ima rada tiramisu gre na zmenek z gospodom, ki je nor na sacher. Gospa sacher torte ne mara, ker ji kombinacija pomaranče in čokolade res ne ustreza. Ampak gospod tega ne ve in zelo dobronamerno naroči svojo najljubšo sladico za oba. Ta dam! Kaj naredi gospa? Je tiho? Poje torto? Ali pove, da torte ne mara? Jo je strah, da se bo zamerila gospodu, če bo povedala resnico? Bo to zrušilo njun še niti prav ne začet odnos? Kaj naredite vi? Ste tiho? Trpite? Razkrivate še naprej svoje intimne stvari kljub temu, da vam je ob tej osebi skrajno neprijetno? Pomislite, da je morda z vami nekaj narobe, ker je pa to ja najboljši psihoterapevt in tudi najdražji? Kako poskrbite zase v tem primeru?

Pri tem psihoterapevtu se ne počutim dobro, ampak morda pretiravam

Če se pri psihoterapevtu ne počutite dobro skušajte o tem spregovoriti z njim. V psihoterapevtskem odnosu preigravamo nepredelane vsebine zato ni nič nenavadnega, da pride do takšnih trenutkov. To je točka v vajinem odnosu na kateri lahko (seveda ob pravilnem pristopu) naredita velike premike. Morda vam ne ustreza način dela, pristop psihoterapevta, morda vam ne ustreza on, ona kot oseba. S tem ni nič narobe, pomembno je le, da te vidike prepoznate in nato izberete smer v kateri boste ukrepali. Vsekakor pa ohranite v mislih to, da tako kot imate pravico zamenjati zdravnika, tako imate tudi pravico zamenjati psihoterapevta.

Ne vem iz kakšne modalitete izhaja moj psihoterapevt, ampak saj to ni pomembno

Je! Psihoterapevtske modalitete so se v zadnjih desetletjih med seboj jasno diferencirale, čeprav imajo hkrati seveda kar nekaj skupnih točk. Ni pa vseeno iz katere modelitete izhaja vaš psihoterapevt, saj predstavlja modaliteta njegov temelj dela in posledično njegovo izhodišče razumevanja vas in vaše stiske. Želite torej prehoditi trnovo pot ob sistemskem psihoterapevtu, realitetnem psihoterapevtu, psihoanalitičnem psihoterapevtu? Morda bi vas ustrezalo, da ima psihoterapevt več modalitet, saj vam ustrezajo različni pristopi. Vsekakor imate pravico dobiti to informacijo.

Ura psihoterapije je draga

Ko govorimo o uri psihoterapije v resnici ne govorimo nikoli le o uri ali 45 minutah. Zakaj? Vsak psihoterapevt, ki postavlja v ospredje kvaliteto svojega dela in dobrobit klientov bo posvetil kar nekaj časa tema dvema vidikoma. Ura psihoterapije ni zato nikoli le ura temveč več ur, ki jih psihoterapevt nameni posameznemu klientu. Morda se sprašujemo le kaj počne več ur?

– Vsak klient ima svojo specifično problematiko, zato je literatura pri psihoterapevtskem delu izrednega pomena, saj branje prinaša vedno novo znanje (od razumevanja problematike do iskanja najprimernejšega orodja, pristopa).

– Psihoterapevti so vključeni v redna skupinska supervizijska srečanja, individualna supervizijska srečanja ter intervizijo. Na vseh omenjenih srečanjih psihoterapevt predeluje z drugimi strokovnjaki vaš primer (seveda ob ohranjanju vaše anonimnosti). S tem pridobiva mnenja drugih psihoterapevtov in svojega mentorja, kar mu omogoča kvalitetnejše delo, vam pa, da ste deležni kvalitetnejše obravnave.

– Poleg vsega branja in konzultiranja, pišejo psihoterapevti tudi redno poročila. Namen poročil je predvsem v vodenju dogajanja, sprememb in poteka dela z vami. S pomočjo poročil vidi lahko psihoterapevt tudi lažje napredek oziroma prepozna mrtvo točko v vajinem odnosu.

– Psihoterapevti se tudi redno udeležujejo kongresov, seminarjev, delavnic in predavanj tako v matični državi kot v tujini. Prav tako pa so sami aktivni na omenjenih dogodkih s predstavitvijo strokovnih prispevkov, rezultati raziskav in pa predstavitvijo novih metod dela.

Pozanimajte se kako vaš psihoterapevt skrbi za svojo psihično higieno

Veliko se govori o pomenu psihične higiene pri splošni javnosti. Ko omenjamo psihoterapevtski proces namreč vemo, da le ta ni primeren zgolj za reševanje velikih stisk ampak tudi za vzdrževanje ravnotežja v življenju in notranjega miru, torej kot sredstvo za skrb za duševno higieno. Kaj pa pri psihoterapevtih? Ta vidik je ravno tako če ne celo bolj pomemben. Vzdrževanje psihične higiene pri psihoterapevtskem delu je izrednega pomena tako za psihoterapevtovo psihično blagostanje kot tudi kvaliteto njegovega dela. Na kratko je to faktor, ki pomembno vpliva na to kako kvalitetno vas bo psihoterapevt obravnaval, zato imate kot klient vso pravico povprašati po tem vidiku.

Skrb za psihično higieno se običajno izvaja na različne načine:

– Redna udeležba na skupinski superviziji
– Redna udeležba na individualni superviziji
– Redna udeležba na interviziji (v primeru dela v kolektivu)
– Osebna skrb (skrb za lastno dobro počutje, vzdrževanje kvalitetnih medosebnih odnosov, idr.)

Avtor: Maja Maraž
https://prinstitut.com/