Plastične vrečke: Trgovci jih delijo zastonj, narava jih drago plača

Vsak Slovenec najmanj vsak drugi dan ali pa celo vsakodnevno postane ponosni lastnik nove plastične vrečke, ki jo v povprečju uporablja manj kol pol ure, nato pa mu plastična vrečka pomeni le še odvečno navlako.

Zato jo zaluča v smeti – po možnosti celo med mešane komunalne odpadke in ne v zabojnik za embalažo – in tako trdoživo plastično vrečko pospremi na pot do odlagališča. Smetišče pa ni zadnje počivališče plastičnih vrečk, saj jih veter pogosto odnese v naravo, kjer vrečke med drugim postanejo tudi smrtonosna hrana za živali.

Vsako leto zaradi prehranjevanja s plastičnimi odpadki pogine več milijard živali, med prebivalci Zemlje, ki postaja pretesna za vse odpadke, pa kljub temu letno zaokroži 4,5 trilijona na novo proizvedenih plastičnih vrečk. Ker ljudje recikliramo le okoli 3 do 4 odstotke plastičnih vrečk se nam okoljska neosveščenost pogosto maščuje. V Indiji so na primer v času monsuna vrečke zamašile odtoke v nekaterih mestih in sprožile velike poplave.

OGLAS

Vrečke končajo v morju, kjer se vanje zapletajo morske živali, in na kopnem, kjer razpadajo na vedno manjše kose, ki nase vlečejo različne toksične sestavine. Tako nastaja nevaren plastični prah, ki ga zaužijejo predvsem živali. “Glede na to, da je človek na koncu prehranjevalne verige, bo potrebno raziskati, kako te snovi vplivajo tudi na človeka,“ je na današnji tiskovni konferenci opozorila Andreja Palatinus iz Eco Vitae.

V Sloveniji in mnogih drugih razvitih deželah je problematično tudi podarjanje plastičnih vrečk na blagajnah. Ker so plastične vrečke na voljo zastonj, jih namreč uporablja še več ljudi, kot bi jih sicer. Vodja projekta “Vrečka na vrečko“, Urška Dolinšek iz društva Ekologi brez meja, zato poziva, da kupci začnejo uporabljati košare ali vrečke iz naravnih materialov za večkratno uporabo.

A spreminjanje vsakodnevnih navad kupcev ni lahko in kratkotrajno. Ekologi brez meja so zato v sklopu evropskega tedna zmanjševanja odpadkov (20. – 28. november) v Ljubljani pripravili vrsto aktivnosti, od stojnice idej in ukinjanja “svetovnega prvenstva v plastičnih lončkih“, do košarke z žogo iz plastične vrečke in “bagfoot safarija“. Plastične vrečke, iz katerih bodo nastale tudi umetnine, so v ljubljanskih šolah, fakultetah in vrtcih začeli zbirati že 8. novembra. Od jutri naprej jim lahko vrečke prinesete tudi vi, v zameno za polno vrečo starih plastičnih vrečk pa boste dobili eno vrečo za večkratno uporabo.

V San Franciscu so jih prepovedali, na Irskem obdavčili

Včasih so v imenu sprememb na bolje potrebni tudi koreniti posegi. V San Franciscu v ZDA so se mestni veljaki že pred časom odločili, da brezplačne vrečke na blagajnah trgovin enostavno prepovejo, na Irskem pa so jih obdavčili in trgovine prisilili v razmislek. Irski davek je že obrodil sadove: “Na ta način so število plastičnih vrečk zmanjšali za 94 odstotkov,“ je včeraj primer dobre prakse opisala Urša Dolinšek in pojasnila, da se ponekod v tujini že razširjajo tako imenovane “refill“ trgovine, v katere mora kupec – če želi iz trgovine tudi kaj odnesti – prinesti od doma vso embalažo, tudi steklenice in lončke. V Sloveniji tovrstno varčnost z embalažo zaenkrat ponujajo predvsem mlekomati, za slovenske trgovine pa bi bil najbrž velik okoljevarstveni napredek že to, da bi prenehale na blagajnah ponujati brezplačne plastične vrečke. A do tega je bržkone še daleč. “Nihče ne želi biti prvi,“ je povedala Dolinškova in dodala, da se bodo v nadaljevanju projekta s tovrstnimi pobudami na trgovine še obračali.

Za eno plastično vrečko porabimo šilce nafte

Plastične vrečke že med svojim nastajanjem obremenjujejo okolje. Proizvajajo jih iz nafte in zemeljskega plina, ki sta neobnovljiva vira, za eno vrečko pa porabijo okoli dva centilitra nafte. Izdelava dveh plastičnih vrečk prispeva v ozračje en kilogram ogljikovega dioksida. Plastična vrečka potrebuje tisoč let da razpade, nikoli pa ni biorazgradljiva.

Vir: www.eko.dnevnik.si