Porivanje energije 1.del

Ljudje smo zelo razmišljujoča bitja. In z razmišljanjem se rodijo tudi čustva, čustva, ki gredo zraven. Ne da se drugače opisati ne enega in ne drugega. A vprašanje le je, koliko je to resnično, kar se nam poraja v mislih in čustvih.

Predpostavimo, da je misel, ki se pojavi v naši glavi produkt nečesa, kar smo zaznali v telesu. Vse namreč, kar se odrazi kjerkoli, zaznamo v telesu, pa četudi so to misli ali čustva. Prej ali pozneje nam začne biti prijetno ali neprijetno in to se čuti v telesu. In pri tem sploh ni važno, katera od opcij je. Važno je le, da se to odrazi v telesu.

Ko imamo torej nekaj v glavi, to misel, spomin, koncept ali čustva, le-to spodbudi prej ali pozneje neko čutenje v našem telesu. Do tu vse lepo in prav. Zadeva je dokaj nevtralna, saj se je samo pojavila. A v trenutku, ko jo zgrabimo in začnemo razmišljati kaj to čutenje je, kaj je to čustvo, misel ali koncept, v tem trenutku začnemo slediti in slediti začnemo nečemu kar se je odrazilo v telesu.

Ste opazili, da se nekatere senzacije najprej čutijo na zelo subtilnem nivoju, kot rahla drhtavica, občutek hladu, ki ne prihaja iz telesa, temveč od drugje, v čustvih, ki niso v telesu ipd.? No, potem ste tudi opazili, da bolj se ukvarjate s strahom, hladom ali neprijetnim čustvom, da bolj postaja vse neprijetno.
No, podobno je tudi z radostjo, veseljem, smehom. Tudi le to se najprej pojavi v naših čustvih, nekje na, za telo, nezavednem nivoju in potem vedno bolj postaja otipljivo, bolj kot mu dajemo pozornost.

Mnogi že vedo, mnogi še ne, a vse te senzacije v telesu izvirajo iz naših energetskih stanj. Energija, ki je najprej redka, komaj zaznavna, začne dobivati vedno močnejše odtenke med tem, ko ji dajemo več pozornosti. In če ji posvetimo preveč pozornosti, se kar na hitro zgodi, da nas močan energetski sunek porine v fizično stanje, ki se lahko odrazi tudi kot infakrt, ko se žile zaradi premočnega pritiska na hitro zožijo, ali izbruha jeze, ko se stisnjena energija naenkrat sprosti in se izrazi tako v čustvih kot v telesu, kot čustveni izbruh.

Ljudje smo predvsem energetska bitja, ki pred tem, ko se zgodi vse fizično in čustveno, komuniciramo z našimi energetskimi stanji. Če ta komunikacija ni takšna, kot bi morala biti, pride do tega, da rinemo v neko stran. Rine tudi energija, ki se začne nalagati in zgoščevati. In med tem, ko se to dogaja, se v telesu vsa pozornost začne preusmerjati v te narivke.
Res je, narivki samo so, a če v njih rinemo s svojo pozornostjo, odvzemamo vso svojo pozornost ostalem delom našega bitja. Najprej seveda začnejo pozornost gubiti tisti deli, ki niso tako zelo pomembni za optimalno prepoznavo našega bitja.
Dogaja se v čustvih, v mislih, v načinih odzivanja, potem pa se vedno bolj začne odražati na našem fizičnem telesu, saj je le-to popolni odraz našega energetskega telesa. Narivki energije začnejo vedno bolj in bolj dobivati fizično obliko, dokler niso tako zelo fizični, da zaustavljajo normalno delovanje našega sistema.
Človek zboli. Najprej mentalno in čustveno, potem pa tudi že fizično, če se ne začnejo odpravljati vzroki za porivanje energije. Telo sicer še deluje, a kronične bolezni so vsekakor odraz v neravnovesju energije.

foto: freedigitalphotos.net