Starši smo dan in noč, zato do svojih vzgojnih pristopov ne moremo biti nepristranski. Dobre namene kaj kmalu nadomestimo z neučinkovitimi navadami, zato tavamo v temi in uporabljamo vzgojne metode, ki nas ne pokažejo v najboljši luči – pa tudi naših otrok ne.
Spodaj preberite kakšne napake pogosto delajo tudi tisti starši, ki imajo najboljše namene in so najbolje obveščeni. Napake se pojavijo, ko pozabimo na vzgojne cilje brez drame. Če imamo cilje ves čas v mislih, se napakam lahko izognemo ali se ustavimo, ko smo že na dobri poti, da naredimo neumnost.
- Vzgojni pristop temelji na kazni, namesto na učenju.
- Mislimo, da pri vzgojnemu prijemu ne moremo biti prijazni in ljubeči.
- Doslednost zamenjujemo s togostjo.
- Preveč govorimo.
- Preveč pozornosti namenjamo vedenju in premalo razlogu zanj.
- Pozabimo se posvetiti temu, kako kaj povemo.
- Otrokom sporočamo, naj ne doživljajo močnih ali neprijetnih čustev.
- Odzivamo se pretirano in otroci se ukvarjajo z našim odzivom, ne z lastnim dejanjem.
- Ne popravljamo napak.
- Ko smo čustveni in reaktivni, določimo pravilo, pozneje pa ugotovimo, da smo pretiravali.
- Pozabimo, da otroci pri sprejemanju dobrih odločitev ali umirjanju včasih potrebujejo našo pomoč.
- Obremenjevanje z ljudmi okrog sebe, ko je čas za vzgojni prijem.
- Ujamemo se v bitko za prevlado.
- Vzgajamo glede na svoje navade in občutke, namesto da bi se prilagodili posameznemu otroku v določenem trenutku.
- Otroke osramotimo, ko jih popravljamo pred drugimi.
- Predvidevamo najslabše, preden otrokom dopustimo, da razložijo.
- Omalovažujemo otrokove izkušnje.
- Pričakujemo preveč. Pričakujemo, da se otroci ves čas lepo vedejo.
- Dopustimo, da “strokovnjaki” prevladajo nad našim občutkom.
- Prestrogi smo do sebe.
Več v knjigi Vzgoja brez drame, sedaj 50% popust
Avtorja knjige Daniel J. Siegel, dr. med in dr. Tina Payne Bryson
OGLAS
