16. oktober – Svetovni dan hrane

Z opustitvijo množične živinoreje oz. produkcije mesa se ponudba kvalitetne in varne hrane v Sloveniji in svetu lahko poveča. Zakaj? 

♦ Živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo (potrata)

♦ Za "proizvodnjo" 1 kg govejega mesa potrebujemo 15 kg žita in 30 kg osnovne krme (potrata)

OGLAS

♦ Za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja (potrata)

♦ Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto (potrata)

Profesor Jian Jingong iz kitajske univerze Tsihinghua predlaga, da postanimo vegetarijanci, saj zaradi večje proizvodnje mesa nastajajo v okolju vedno hujše motnje. Po njegovem lahko površina Zemlje vzdržuje 20x več vegetarijancev kakor mesojedcev (Delo, 7.9.2007). Živinoreja je torej tudi eden bistvenih vzrokov svetovne lakote, kajti ogromne količine hrane se porabijo za krmljenje živali namesto, da bi bila hrana namenjena za ljudi. Pomanjkanje hrane že ogroža civilizacijo, meni ustanovitelj Inštituta za politiko Zemlje Lester Brown (Delo, 4.6.2008). Zato ni rešitev povečanje proizvodnje žit, temveč odprava živinoreje. Povečanje proizvodnje mesa in mleka, kot se planira, bo imelo na družbo izjemno hude posledice.

Sprašujemo se, ali je uživanje mesa in s tem povezana reja živali oz. mesna industrija sploh še v javnem interesu? Kajti tisto, kar naj bi bilo v javno korist, mora biti v korist vseh, ne pa samo nekaterih, ki s tem POSREDNO (npr. klavnice, mesarije) in NEPOSREDNO (npr. farmacevtska industrija) neizmerno bogatijo. Ne more biti v javno korist nekaj, kar prinaša neugodne, negativne posledice, saj se večajo družbeni stroški za zdravstvo, za okolje, za čiščenje voda ter za druge stvari, ki so z uživanjem mesa v neposredni ali posredni povezavi.

Predlagamo, da se razmišlja v tej smeri, kajti le sprememba načina prehranjevanja in našega razmišljanja ponuja dolgoročno rešitev.

Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva:
Stanko Valpatič, predsednik

foto: freedigitalphotos.net