Glede na to, da se veliko parov razide, ki imajo majhne otroke, sem vesela teh ločenih staršev, ki se oglasijo pri meni, da skupaj dorečemo kako čimbolj enovito vzgajati otroke v dveh domovih. Namreč, ko se družina razdre in če ostaneta poprej partnerja, sedaj starša v približno razumnih odnosih, je res izjemno pomembno, da se otroku zagotovi varnost skozi vzgojno strategijo, ki bo vsaj približno enaka.
Dejstvo je, da se partnerski nerazrešeni konflikti, zamere, jeza, pogosto tudi nezvestoba enega od njiju, ki je pripeljala do ločitve, prelivajo na področje vzgoje. Kaj je otrok kriv, da njegova starša nista znala, zmogla ali hotela razčistiti vsega nabranega partnerskega toksičnega balasta in da je on posledično tisti, ki je ujet v tej zmedi močnih težkih čustev obeh staršev. Ni!
Zatorej poglejmo kaj lahko naredite tisti starši, ki ste se že ločili ali ste v postopku razdruževanja vašega partnerskega odnosa, ki več ne deluje.
Pomembno je, da opredelita, da ima zdrav osebnostni razvoj otroka prednost pred vajinim medsebojnim obračunavanjem nerešenih zamer, ki tako ali tako nikoli ne bodo razčiščene, saj sta se ravno zaradi njih ločila. Nekje moramo odrasli reči »dovolj je, pika« in se posvetiti prebolevanju razbitja družinske celice, izgubi iluzije, ki smo si jo ustvarili ob kreiranju odnosa in ljubezni ter se osredotočiti na dobrobit otroka, ki potrebuje oba starša, da mu čim bolj enovito dajeta vzgojne usmeritve.
Zavedam se, da mnogi starši spričo krivde, ki jo čutijo zaradi razpada družine, otroku vse dovolijo, ne upajo mu postaviti primernih in zdravih omejitev in želijo otroku v vsemu ustreči. Zmotno menijo, da mu tako izražajo ljubezen. Sama menim, da otroku lahko dajemo neskončne količine ljubezni, o čemer veliko pišem v moji drugi knjigi Iskreno o vzgoji in najstnikih >> (-30%), obenem pa mu oblikujemo varnost z zapovedmi, kaj je za njega primerno in česa ne dovolimo.
Nadalje mnogi starši tekmujejo z bivšim partnerjem ali partnerko v kupovanju materialnih dobrin, spet zmotno misleč, da bo tako na njihovi strani. Lepo prosim! Zakaj pa bi moral biti otrok rajši z vami, ko ga podkupujete, če pa potrebuje oba starša, ki znata med seboj primerno spoštljivo komunicirati in se meniti, kaj je za vašega otroka najbolj primerna vzgojna strategija.
Dejstvo je, da če starša zmoreta nerešene partnerske zamere pustiti ob ločitvi točno tam, v ločitvi, bosta bolj uravnoteženo pristopala k zdravim rešitvam za potrebe odraščajočega otroka.
Ločenim parom predlagam, da si zamislijo, da komunicirajo eden z drugim glede potreb in vzgoje otroka tako, kot da gre za poslovni odnos. Sta korektna, sodelujeta, se držita skupno sprejetih dogovorov glede vzgoje in jih izvajata vsak v svojem novem domu.
S tem preprečita, da bi se otrok naučil laži, manipulacij in izkrivljanja resnice, kar otroci res zelo hitro osvojijo, ko se ne počutijo varne.
Zavedam se, da je to zelo težko doseči, ko v nas po ločitvi gori jeza in želja po maščevanju bivšemu partnerju, a ponovno poudarjam, da gre sedaj za dobrobit otroka in kako mu lahko kot odrasli osebi in kot ljubeča starša privoščita miren in zdrav razvoj.
V branje priporočam tudi knjigo Iskreno o partnerstvu >> … sedaj 30% popust
