Velikokrat se zgodi, da ženske pridejo na terapijo in se pritožujejo nad vedenjem svojega partnerja. Pogosto se zdi, kot da si želijo, da bi na terapiji obravnavale partnerja, čeprav ga ni zraven. Včasih pridejo na posvet, kako partnerja prepričati, da pride z njimi na partnersko terapijo, čeprav se partner upira terapiji z vsemi štirimi.
Velikokrat analiziramo, kaj partner počne in česa ne počne, ter kaj vse dela narobe. Vendar je dejstvo, da odnos soustvarjata oba – bodisi zato ker nekaj počneta, bodisi zato, ker določene stvari dopuščata.
Kdo je torej odgovoren za nezadovoljstvo v odnosu?
Odgovor je, da sta odgovorna oba. Pregovor pravi, da tisto, česar ne spreminjaš, sprejemaš, čeprav ti ni všeč. Ključna težava v vseh odnosih ostaja komunikacija. Vse stoji in pade na komunikaciji. Pomanjkanje komunikacije vodi v nezaupanje in sumničavost, ter slej ko prej v odtujenost.
Še posebej ženske si rade ustvarimo svoje negativne zgodbe, kadar nimamo odgovorov na določena vprašanja. Bolj pogosto kot ne katastrofiziramo in ko se enkrat prepričamo v svoj prav, nas nihče ne premakne niti za milimeter. Zato je iskren pogovor o zadevah, ki motijo enega, drugega ali oba, prvi korak v reševanje težav v odnosu. Če se po pogovoru izkaže, da se nihče v paru ni pripravljen spremeniti ali prilagoditi, pa imata oba vedno izbiro – ali bosta v odnosu vztrajala ali pa bosta odnos zaključila.
Moški običajno lažje ignorirajo nerganje in nezadovoljstvo žensk, si življenje organizirajo po svoje, zato v odnosu vztrajajo dlje. Ženske pa se jezijo in postajajo vsak dan bolj frustrirane, ker se nič ne spremeni navkljub njihovem vztrajnem prigovarjanju. Nastane pat pozicija, s katero nihče ni zadovoljen. Ženske potem zelo hitro padejo v vlogo žrtve, kjer se jim stvari dogajajo. Za nič niso odgovorne, krivdo valijo na partnerja in na cel svet, čutijo, da so se vsi zarotili proti njim. Ne uvidijo pa, da imajo same moč, da odnos spremenijo ali ga zapustijo.
Če s spremembo svojega odnosa do partnerja ne dosežejo spremembe, in če se partner sam od sebe ne premakne v željeno smer, potem nima smisla vztrajati v odnosu. Mnoge vztrajajo v odnosu zaradi otrok, financ ali česarkoli že, kar pa ni nič drugega kot izgovor. Ženske z vztrajanjem žal samo tratijo čas, energijo in čustva, ki bi jih lahko vložile v odnos z nekom, s katerim so bolj kompatibilne. Navsezadnje tudi v boljši odnos s sabo.
Kje se torej skriva rešitev?
Žal so največkrat ženske tiste, ki imajo v rokah škarje in platno. One so tiste, ki odločajo, kako bo v odnosu. S tega vidika res nosijo nekoliko večjo odgovornost. Moški bo zapustil odnos šele takrat, ko bo res neznosno, in ko bo imel pripravljen načrt B, pogosto v obliki druge ženske, ki bo skrbela za njegovo udobje. Zato, drage dame, komunicirajte s svojim partnerjem. Povejte, kaj si želite in česa ne boste dopuščale. Poskusite najti kompromis, ker v odnosu obe strani delata neumnosti. Če pa je določeno partnerjevo vedenje nesprejemljivo, zberite pogum in odkorakajte iz odnosa. Dandanes res ni več nobene potrebe, da bi v odnosu trpele ali bile nezadovoljne. Enako seveda velja tudi za vse moške.
