Ali vam podzavest “nagaja” in kako jo preobraziti za boljše okoliščine?
Ali imate kdaj občutek, da za nekaj tako trdo delate ali pa se trudite za dobre odnose in okoliščine, pa ni in ni želenih rezultatov? Kot da bi opravljali tisto Sizifovo delo, medtem ko se zdi, da drugim teče kot po maslu? V čem je trik? Ste kdaj pomislili na svojo podzavest? Kako vam vodi življenje?
V enem izmed svojih nebeških del (knjigi Nebesa ne pozabijo) sem zapisala edinstveno razlago, ki je zelo veliko povedala o vplivu podzavesti…. Na vprašanja je odgovarjala moja mama v Nebesih, ki je ena izmed mojih vodnic. In ta nebeški intervju daje globoka spoznanja… pa si poglejmo.
Občutki kot signal podzavesti
Kako vedeti, kaj sporoča podzavest? Najprej pride občutek. Podzavest izrazi informacijo in zahteva ukrepanje. Če je informacija v nasprotju s tem, kar želi duša doživeti, pride do hudega notranjega konflikta, za katerega višji jaz zahteva razrešitev. Potrpežljivo. Sproži še eno informacijo. Poglobi občutke. Zaseje dvom. Vpraša. Ne pusti spati. Sproži slabo počutje. Sproži opozorilo, oslabljene okoliščine. Opozori znova. Odvzame moteče dejavnike, zaradi katerih niste pozorni na notranja doživljanja. Opozori znova. Konflikt se poglobi in sproži kemično reakcijo. Napade telo. Lahko pride do poškodbe ali bolezni. Opozorilo. Morda se lahko celo zgodi, da si duša zaželi oditi. Nova čustva. Novo opozorilo. Nova možnost. Napad na vseh frontah okoliščin.
»Pot je ostra in reže v stopala, ki skušajo korakati po poteh življenja. Zakaj pa se ne ustavimo, ko postanejo čustva vedno bolj vihrava in opozorila vedno glasnejša?«
»Zakaj se nisi ti ustavila v mnogo primerih v življenju?«
»Ker me je misel na potrebno spremembo bolela.«
»Aha, torej si čutila novo čustvo – bolečino ob misli na spremembo. Novo informacijo.«
»Da.«
»In ta informacija ti daje dve možnosti, tako kot tudi vsa ostala čustva – ali ukrepaj ali se zapelji proti prepadu. Nekoga takšno dejstvo spodbudi, da zažene kolo nagona po preživetju. Drugi kolo opremijo s trmoglavljenjem in igranjem vloge žrtve, zato kolo ubere smer proti prepadu, ki komaj čaka nove razbitine, ki so se same odločile, da bodo to tudi postale.«
»Čustva so torej informacija?«
»Da, čustva so izjemna informacija. Sporočajo izjemno veliko stvari. Opozarjajo na čas sprememb, ki mora nastopiti. Ko jih sproži nekaj iz zunanjega sveta, opomnijo na neravnovesje notranjega sveta. Dajejo vedeti o ljubezni.«
»Ampak tudi o žalosti …«
»Da, a če ne bi nikdar občutili žalosti, ne bi vedeli, kaj sta ljubezen in sreča.«
»Potem so čustva najbolj zanesljiv semafor v nas, ki nam sporoča, kdaj je čas, da se ustavimo, se pripravimo ali pogumno krenemo naprej?«
»Natanko tako. Čustva so signal, ki sporočijo, kdaj v posameznikovi podzavesti prihaja do nečesa, kar se želi izraziti. Čustva so most, preko katerega lahko iz podzavesti na plano pridejo pomembna sporočila, s katerimi bo duša prišla do nove izkušnje.«
»Včasih dobre, včasih slabe?«
»Nikoli dobre ali slabe – ampak drugačne, nove izkušnje.«
»Ampak nekatera čustva in doživljanja se ponavljajo. Ne moreva reči, da so nova in drugačna. Nekdo lahko vedno znova doživlja enaka čustva glede enih in istih, ponavljajočih se okoliščin.«
»Samo videti je tako, v resnici pa je drugače. Kaj takega, da je nekaj ves čas enako, v vesolju ne obstaja. Vse se spreminja. Nič ne stoji na mestu.«
»Potemtakem pomeni, da si moramo v vsakem trenutku pustiti čutiti?«
»Pustiti čutiti in razumeti informacijo. Zavedati se, da nič na tem svetu ne obstaja kar tako. Vse ima svoj namen in sporočilo. Vse je zapisana koda stvarstva, ki usmerja duše, ki so skozi kolesje amnezije pozabile svoje namene, a se jih vedno znova spomnijo.«
Branje globokih sporočil
»Kako pa vem, kaj mi določeno čustvo sporoča o meni?«
»Tako, da se vprašaš. Le malokrat se ljudje ustavite, položite roko na srce in rečete: »Kaj mi je? Zakaj to čutim?« In tudi, ko se, je po navadi lažje s prstom pokazati na nekoga drugega. Reči, da tako čutite, ker je nekdo drug storil tako in tako. Težje se je soočiti, da so se okoliščine, ki so sprožile čustvo, sprožile zaradi vašega notranjega doživljanja.«
»Kaj pa če nimaš ‘časa’ za to? Znajdeš se morda v okoliščinah, ko ti nekdo nekaj reče, v tebi se sproži val čustev in ni ravno prostora za umik ter pogovor s seboj.«
»Za povezavo z dušo ne potrebujete časa. Vi se odločite, da boste razvili povezavo s seboj, ki je prisotna ves čas. Tako boste tudi v okoliščinah, ki izzovejo čustva, takoj prišli do informacije, saj se boste tudi v takih trenutkih ČUTILI. In znali odreagirati v hipu. Težava je, ker ima veliko ljudi kratek stik, ki zaneti iskro dramatičnih čustev, in zato pravo sliko uvidijo šele, ko se iskra pogasi. To povezavo razvijate s spoznavanjem svoje resnice. Nekateri s knjigami, drugi z meditacijo, duhovnimi tečaji, samogovori, odmikom od okolice, povezavo z naravo, slikanjem ipd.»
Do globin vas vodi nešteto načinov. Vsak ve, kateri je njegov oziroma njen. Samo ‘časa’ si ne vzamete za to. Ker je vse drugo bolj pomembno. Svoji duši pa res ne želimo sporočati, da je nepomembna, kajne? Razvijte povezavo. Če ste nekoč, nekje izgubili stik s seboj, jo boste morali sprva razvijati načrtno. Bolj ko se bo krepila, bolj bo postajala naravno stanje. Spomnili se boste, kdo ste. Potem pa boste imeli ves čas dostop do informacijskega sistema, ki nikoli ne odpove.«
