Nenavadna dejstva o sanjah

Morda ste že slišali za modrost, da je včasih dobro prespati težavo. V sanjah se nam utegne utrniti tudi magična rešitev zanjo. In morda niste vedeli, da so lahko nočne more tudi zdravilne. Ali da je veliko verjetneje, da se boste v sanjah z nekom kregali, kot pa stiskali pod odejo. In da lahko celo vplivate na to, kaj bi želeli sanjati. Predstavljamo manj znane zanimivosti o sanjah.

Eureka!

Študija, ki so jo naredili znanstveniki angleške univerze v Lancasterju, je pokazala, da se v REM fazi spanja lahko pojavijo zelo žive sanje. Takrat prefrontalni korteks v možganih predeluje nove informacije kot uganko. Z novimi izkušnjami in pridobljenim znanjem se stimulirajo nove povezave v možganih, kar lahko pripelje tudi do novih povezav med prej nepovezanimi koncepti. Ko se zbudimo iz takšnega spanja, ne zavedajoč se, da smo reševali problem, se nam kot z neba utrne popolnoma jasna rešitev, ki si je prej niti slučajno nismo mogli zamisliti.

Na sanjske počitnice ponoči

Nadzorujete lahko tudi vsebino sanj, tako vsaj pravijo številne aplikacije, ki so na voljo za pametne telefone. Ena takšnih, poimenovana Sigmund, ki so jo razvili študentje MIT in Harvarda, med REM fazo spanja šepetajoče ponavlja besede, ki si jih izberete iz podatkovne baze (na primer plaža, letenje …) – na podlagi predvidenega časa spanja in zbujanja. Druga aplikacija Dream:ON s pomočjo senzorja za premikanje, ki je že vgrajen v telefonu, ugotovi, kdaj ste v fazi REM (takrat smo popolnoma mirni). Takrat začne predvajati zvoke vaših prej programiranih sanj (na primer hoja po obali). No, menda tudi s pomočjo teh aplikacij ne boste kot v filmu dopustovali na Karibih, boste pa morda vsaj malo občutili plažo.

OGLAS

Več spanja, manjši trebuh

V študiji, ki so jo delali v bolnišnici St. Luke, so prostovoljci v različnih spalnih pogojih pet dni jedli predpisano dieto in se nato postili en dan. Nato so na šesti in sedmi dan, ko so spali le štiri ure na noč, jedli karkoli so si poželeli. Ko so spali samo štiri ure na noč, se je njihov metabolizem povsem upočasnil in so zato pojedli več kalorične hrane. Zato so imeli manj REM faz – ki so kalorično zelo zahtevne. Sanjanje namreč pokuri kar nekaj energije. REM faze so daljše šele po šestih urah spanja, zato pokurimo veliko manj energije, če manj spimo, istočasno pa zaradi neprespanosti hrepenimo po bolj kalorični hrani. Torej, več spite, bolj boste sanjali in tudi lažje boste ohranjali svojo težo.

Ponočevanje ljubi nočne more

Kar 90 odstotkov ljudi je v zadnjem letu imelo nočno moro. Tisti, ki radi ponočujejo, pa imajo za dva do šest odstotkov večjo verjetnost, da bodo imeli nočno moro vsak teden. To so ugotovili turški znanstveniki, ki pravijo, da ponočevanje in pozno vstajanje zmeša naše cirkadiane ritme. Raven kortizola običajno naraste zjutraj in ta stresni hormon zato morda »vdre« tudi v sanje, če se višja raven pojavi ravno v REM fazi spanja, preden se zbudimo.

Nočne more za duševno zdravje

Nočne more pa niso samo slabe, temveč so lahko tudi koristne za naše duševno zdravje. Če sanjamo naporne sanje, v katerih premočimo celo posteljnino, nas to lahko pelje v bolj zdrav duh, ko smo budni. Tako pravi psihologinja Rosalind Cartwright z Univerze Rush. Ko je proučevala ljudi, ki so prebolevali stresna obdobja, kot je ločitev, je prišla do zanimivega paradoksa. Depresivni ljudje so imeli običajno sanje, ki so bile bolj prijetne, krajše in tudi manj podrobne. Tisti, ki so imeli zelo žive in grobe sanje, ki so vključevale tudi nekdanje partnerje, so to obdobje veliko lažje in bolj trdno prenašali.

Na nezavedni ravni nam lahko sanjanje o konfliktih pomaga rešiti naše notranje boje. Tako predelujemo tudi čustva. Morda je to tudi razlog, zakaj imajo ženske pogosteje nočne more. Nočne more v nosečnosti, ki so povezane z neprijetnimi rojstvi, izgubo otroka ali zavračanjem dojenčka, lahko pomenijo, da nosečnico čaka krajši porod, so še ugotovili raziskovalci z univerze v Messini v Italiji. In ta čas celo izmerili – v povprečju osem minut imajo krajši porod ženske, ki imajo nočne more med nosečnostjo v primerjavi s tistimi, ki jih nimajo. Prve imajo obenem tudi nižjo verjetnost, da bodo zbolele za poporodno depresijo.

Urejanje spominov

Včasih se sanje pojavijo šele čez nekaj časa po nekem za nas pomembnem dogodku. Delci vsakodnevnega življenja se lahko v sanjah pojavijo še isto noč, včasih pa se šele teden kasneje. V fazi REM hipokampus namreč potrebuje pet do sedem dni, da izbrane spomine »pospravi« v neokorteks, v dolgoročni spomin. Te sanje, ki se pojavijo kasneje, so običajno prijetnejše, z njimi pa procesiramo spomine in mečejo prijetnejšo luč na pretekle dogodke.

Kako prisanjati rešitev?

Tudi številni izumi so se rodili v sanjah, pravi psihologinja Deidre Barett s harvardske univerze, ki je delala raziskavo o tem, kako je mogoče povečati verjetnost, da boste v sanjah prišli do neverjetnega izuma oziroma rešitve težave. Njen recept je naslednji. Preden se odpravite spat, ko že ležite v postelji, razmišljajte o svoji težavi. Vizualizirajte si problem (na primer pokvarjen računalnik, obraz svojega moža …). Trik je, da se ne premaknete, takoj ko se zbudite. Niti glave ne smete obrniti. Tako se boste lažje spomnili svojih sanj. Tudi če se vam zdi, da so bile popolnoma nepomenske, so morda metafora, ključ za rešitev vaše težave. Psihologinja s Harvarda je ugotovila, da je kar 50 odstotkov njenih proučevancev po tem receptu sanjalo o svoji težavi, 25 odstotkov pa jih je v sanjah našlo tudi rešitev.

Kaj najpogosteje sanjamo?

Večina naših sanj je o konfliktih z drugimi. To pravi psiholog Willism Domhoff v knjigi Iskanje pomena sanj. In še zanimivost: sanje o spolnosti predstavljajo samo 4 odstotke ženskih sanj, pri moških pa 12 odstotkov. Sicer pa med najpogostejše sanje sodijo naslednje: da najdemo neznano sobo, da se znajdemo v vozilu, nad katerim nimamo nadzora, da padamo, da letimo, da nismo pripravljeni na izpit oziroma test, da smo nagi v množici, da ne moremo najti stranišča, da nam izpade zob in da nas nekdo oziroma nekaj lovi.

Želite sanjati bolj zanimive sanje?
Poskusite pojesti veliko banan, saj vitamin B6 spodbuja žive sanje.

Avtor: Snežana Zabukovec
Vir: www.viva.si