Egoistični um vselej nekaj hoče od drugih ljudi, vendar to vodi k slabim odnosom. Ti temeljijo na naši potrebi, da bi bili ljubljeni, da bi bili sprejeti, da bi bili z nekom intimno povezani, da bi bili z nekom skupaj, da bi nas nekdo pohvalil, da bi nas nekdo cenil. Odvisnost ne pripomore k zadovoljivemu razmerju ali k zadovoljivemu življenju.
Včasih me vprašajo, kaj se utegne zgoditi med dvema človekoma, ko se en partner prebuja v čisto bit, drugi pa ima izrazite osebne potrebe. Seveda se en primer razlikuje od drugega, toda čista bit se zares odlično počuti v vsaki situaciji, nič je ne moti. Ni ji treba vaditi nobene tehnike – enostavno je. In če je partner, ki čuti to ali ono potrebo, odprt, je zanj čudovito biti v razmerju s prebujajočim se bitjem.
Toda sprva je morda videti, da je razmerje obremenjeno z dejstvom, da en partner ne sprejema več ničesar neresničnega. Saj ne da je postal policist, vendar občuti in doživlja stvari naravno in to pripomore k rasti. A nekateri ljudje se ne zanimajo kaj dosti za razvijanje in dozorevanje. Vedno samo zahtevajo, zahtevajo, zahtevajo. A če so v razmerju z nekom, ki se prebuja ali je že buden, so prisiljeni rasti, sicer odnos ne bo več mogoč.
Dobro se je raztegniti onkraj cone udobja. Um hoče doseči raven, na kateri bo vse dobro za vedno, vendar življenje ni takšno. Ni tipke ‘pavza’ ali ‘shrani’. Nekaj se razvija in ne vemo, kako natančno to deluje, zato si pustimo nekaj prostora za odkrivanje. To je boljša izbira, saj tak prostor ne spodbuja zasvojenosti.
Nobeno razmerje nikoli ne bo popolno v smislu popolne združljivosti. Lahko je popolno le v tem, da partnerja ob pojavu neravnovesja prepoznata potrebnost neravnovesja za spodbujanje težnje k rasti. Vendar moraš biti dovolj moder, da to ceniš. V na sprotnem primeru zgolj začneš tekmovati s partnerjem.
Torej, kako se spoprijeti s takim neravnovesjem v razmerju?
Ni mogoče, da bi prebral navodilo v priročniku, ravnal po njem in pričakoval rezultate. Reči ‘kako’ bi pomenilo omejiti brezmejno. Vsako razmerje je edinstveno in se odvija v skladu s specifičnimi potrebami partnerjev. Razmerje je nekaj živega, spreminja se, ko partnerja živita in rasteta skupaj. Pa vendar vsak od njiju potrebuje tudi moč za samostojnost, za zdravo mero ločenosti. Nočem reči, da je treba gojiti občutek drugosti, temveč le to, da mora biti vsak od partnerjev sposoben stati na svojih lastnih nogah.
Ljudje z odprtimi srci imajo boljše odnose, so boljše matere in očetje, so boljši uslužbenci in boljši delodajalci; vse je boljše na vseh področjih.
Lahko se zgodi, da um poskuša prikazati bivanje v naravni enakodušnosti kot plehko, pusto, dolgočasno, pretirano resno, brezčutno in podobno kartonski izrezanki. Toda resnica je prav nasprotna: ravno v svoji Budovi naravi si samodejno najbolj močan, najbolj prožen, najbolj odprt, najbolj živ. Vendar ne poskušaš razvijati nobene od teh lastnosti, ker ne deluješ iz potrebe. Vse je lahko navzoče. Prebujeno bitje še vedno začuti lakoto in jo hoče potešiti s hrano, vendar ni močno navezano na nič.
Tako kot jaz pridem in sedim z vami, ne da bi prej pripravil govor, se tudi izraz čiste biti in življenja odvija brez vsakršnega načrta. Ne želim vedeti, kaj se bo zgodilo. Kaj bi s tem? Dogajanje očarljivo, ko je sveže, nepredvideno! Nočem poslušati o življenju. Nočem govoriti o življenju. Jaz obstajam in to je življenje ne pa tehnika! Ne poslušaj nikogar, ki te poskuša učiti, kako živeti. Vse to je zlagano, kajti ti si življenje samo. Če je tvoja pozornost usmerjena v opazovanje in prepoznavanje Sebe, se bo vse drugo samodejno postavilo na svoje mesto. Poskusi in videl boš.
Videnje brez popačenj
V odnosu ne zadošča zgolj okrepiti prizadevanje. Da bi odnos resnično cvetel, so potrebne svoboda, notranja moč, jasnost in modrost. Uspeh odnosa ni odvisen od tega, koliko vlagaš vanj. Vplačevanje ni pomembno. Uspeh odnosa tudi ni odvisen od tega, koliko govoriš o njem. Takšna prizadevanja ponavadi nimajo drugega učinka, kot da se partnerja oddaljita drug od drugega. V resnici namreč iščemo intimno povezavo, ki pa je nekaj tako lepega, da ne more biti sad napornega prizadevanja.
Ko se v razmerju pojavijo odvisnost od partnerja, ljubosumje, strah pred zavrnitvijo ali druga negativna energija, je to dejansko dobrodejna priložnost za poizvedovanje o tvoji pravi naravi.
Kar zadeva razmerja, vedi, da premočna namera ustvari napetost. Ko se osvobodiš te odvisnosti in še vseh drugih, si v naravnem stanju, v katerem ne čutiš nobene potrebe po potrditvi, še več, ne čutiš niti potrebe po tem, da bi bil ljubljen. In v tej svobodi ni niti sledu o aroganci. Ali si lahko predstavljaš, da si v svojem notranjem prostoru, kjer v resnici ne čutiš potrebe, da bi bil ljubljen? To je zelo tih prostor, v katerem tvoja ljubezen postane odprta, širna, čudovita in močna.
Povzeto iz knjige Širnejši od neba, večji od prostora >>
