Odnosi med generacijami
Tokrat si pobližje oglejmo ali smo ozavestili, kako participiramo v odnose med seboj, ko govorimo o mlajših in starejših, torej generacijah. Pri tem nimam v mislih zgolj različne generacije v eni razširjeni družini temveč tudi širše.
Nekaj tednov izolacije mlajše generacije med karanteno, da zaščiti starejšo populacijo nam je dalo za misliti. Pogosto so starejši ljudje porinjeni na obrobje našega zavedanja. Ni jih veliko slišati ali o njih brati, razen v času epidemije, ko je obolevala in umirala ravno starejša generacija v domovih za starejše. Kaj smo se naučili?
Starejša generacija je v svojem bivanju marsikaj dala čez. Rojeni med ali po drugi svetovni vojni, marsikdo že pred njo, se niso kar tako ustrašili situacije, v kateri smo se znašli vsi. Glede na priporočila zdravstva in ugotovitve iz drugih držav, ki so bile globje v epidemiji korona virusa, so starejši obolevali, ker so imeli druge bolezni, ki pridejo poleg starosti in to je bilo za njih usodno, ko jih je še dodatno oslabil virus.
Poznam starejšo gospo, ki mi je preprosto povedala, da je spravljena s svojim življenjem, da jo boli, ker jo vnuk zelo dolgo ni prišel obiskati, ker je ni hotel morebiti okužiti. Pravi, da ji je to vseeno, ker se zaveda, da ne bo več dolgo živela in da bi res rada še kdaj najstniškega vnuka stisnila v objem. Več kot varnost ji pomeni socialno druženje z družino, ki jo ima rada in so jo zaradi tega osamili in se le stežka prebijejo čez zavedanje, da njihova babica pravzaprav potrebuje njihovo pozornost in ljubezen.
Družinskih zgodb je nešteto. Mislim, da sedaj že vsi dobro vemo, da ljubeča naklonjenost, dotiki, skrb in izražena ljubezen kreirajo čuda v postavljanju odnosov in tudi na področju zdravja.
Ljudje, ki nimajo veliko socialnih stikov, ki nimajo nikogar, ki bi jih objel, se z njimi pozorno pogovarjal ali izkazoval pripadnost, hitreje zbolevajo, doživljajo čustvene in osebne stiske, počutijo se odrinjene in depresivne.
Ljudje smo socialna bitja in to se je kristalno jasno pokazalo med karanteno. Imeli smo polne kuhinje hrane, veliko preveč toaletnega papirja, glancali in čistili smo bivališča, pa vseeno smo hrepeneli po bližini sočloveka.
Pozornost med generacijami je bistvena za pretok modrosti od starejše na mlajše in mladostne energije, ki jo lahko mlajši dajemo starejšim. Krog je tako sklenjen in izjemno pomemben za vse. Že v starih afriških ali indijanskih plemenih so skupaj dali sedeti starejšega modrega človeka in otroka. Eden drugemu sta bila izjemno pomembna saj se je tudi tako prenašalo iz roda v rod nabrano znanje in izkušnje, ki bi sicer s smrtjo starca izumrle. Tako pa je stari modrec učil mlajšega člana plemena o vsem, kar je znal, otrok pa je vpijal v sebe novo znanje in s svojo radovednostjo in naivnostjo polnil starega moža.
Menim, da je izjemno pomembno, da spoštujemo generacijo, ki tudi na nas mlajše prenaša modrost, kot tudi da mi starši prenašamo že tudi lastno nabrano modrost na naše naslednike. Ponovno imamo sklenjen krog, v katerem se vrtinči ljubezen, spoštovanje, naklonjenost, poizvedovanje po starodavnih resnicah in izražanje lastnega mnenja, brez sodb in obsodb. Tako se dogaja preplet različnih generacij, ki lahko skupaj ustvarjajo nove in bolj zdrave odnose na vseh ravneh.
