Kilometrina izkušenj
Učimo se skozi celotno življenje. Se lahko strinjate s to trditvijo? Z vsakim dogodkom, situacijo, odnosom nabiramo tudi izkušnje.
Kaj pravzaprav izkušnje so?
Po mojem mnenju so izkušnje spoznanja o nas samih, kako smo reagirali na določeno stisko, ki se je v nas porajala spričo nekega dogodka, ki se nam je zgodil, pa naj bo to karkoli, tako pozitivnega kot negativnega. Vedno, ko nekaj ne poznamo, nas negotovost spravi v majhno stiskico, ki je običajno niti ne občutimo, a smo prisiljeni razrešiti ta notranji konflikt in se posledično aktiviramo, da ne občutimo več napetosti v sebi. Vse to se dogaja v milisekundah, a se, tako smo narejeni.
Ko razrešujemo različne izzive in prigode, ki nam jih kreira Življenje in pač to, da živimo v nekem okolju, z ljudmi, ki so različni od nas, ko se soočamo z različnostjo in ko iščemo rešitve, pridobivamo izkušnje. Namreč, večina nas ne mara biti v stanju bolečine in iščemo načine, kako se bolečini ali notranji napetosti izogniti in aktiviramo moči za premagovanje opisanega. Tudi to je način nabiranja izkušenj in zato to lahko merimo v, recimo temu, kilometrih.
Več kot absorbiramo izkušenj, bolj smo opremljeni s strategijami, kako se najhitreje in najbolj učinkovito odzvati v novi situaciji, ki pa zahteva približno že poznano metodo rešitve, kar vzamemo iz našega nabora izkušenj. S tem varčujemo z energijo ter se ne trošimo po nepotrebnem, kajti mnoge dogodivščine življenja imajo zelo podobne skupne »imenovalce« zato so tudi mnoge že uporabljene tehnike učinkovite.
Mogoče se vam zdi, da sem zakomplicirala tole razmišljanje, pa vendar sem prepričana, da nima smisla po nepotrebnem razmetavati z lastno energijo, če lahko na podlagi kilometrine izkušenj dokaj hitro razberemo kakšna bi bila možna najbolj primerna rešitev. Izkušnje so res ena taka zakladnica idej, kako delovati, pa četudi v nam do takrat nepoznani situaciji.
Izkušnje so tudi podlaga za modrost. Mi je pred kratkim dejala prijateljica, ki je skoraj dve dekadi starejša od mene, a še zelo čila, polna energije in ustvarjalnosti ter še vedno poslovnega duha, da bi kar veliko dala, če bi lahko imela trideset let nazaj to modrost, ki jo sedaj premore. Da bi se tako izognila mnogim napakam, ki jih je po njenem mnenju storila, a takrat se ji je zdelo, da so to edine možne opcije, sedaj pa vidi, skozi prizmo izkušenj in modrosti, da so že takrat obstajale tudi drugačne poti razrešitev, a jih ni poznala ali razumela. Pa sva debatirali, da je očitno vse tako kot je z določenim namenom. Kajti, točno na naših napakah se izučimo »obrti« kako ne ponavljati napak in kako lahko poiščemo drugačne rešitve, ki so toliko hitrejše, več kilometrine izkušenj premoremo.
Kot vedno, se tudi tukaj vse vrti v nekem sklenjenem »začaranem« krogu. Ko smo mladi, nimamo izkušenj in se učimo na ponavljanju nekih napak, ki jih kreiramo, ko želimo hitro živeti, ker se nam zdi, da moramo izkusiti to in ono. Sčasoma in z zrelostjo ugotavljamo, da že znamo z manj napakami ustrezno krmariti svoje življenjske odločitve in sčasoma delujemo na mnogih področjih na podlagi izkušenj, no pa modrosti tudi.
Marsikdaj se ne znamo pravočasno ustaviti in pogledati okoli sebe. Poskusite to danes storiti. In iz izkušenj si recite, da je lep dan in vse se bo dogajalo tako, da vas bo razveseljevalo, brez pesimizma in strahu. Velja?
