Je tehnika, pri kateri uporabljamo našo domišljijo, da v življenju ustvarimo, kar si pač želimo.
V bistvu jo ves čas uporabljamo zavestno ali podzavestno. V naši podzavesti prihaja do sprejemanja naše usode, kot bi to bili naši problemi, težave, omejevanja itd… nam je bilo in je usojeno.
Vendar nam je je poleg usode, naše začrtane poti, dana tudi naša svobodna volja, s katero si prikrojimo usodo. Moč volje pa je tisto gonilo, ki nas lahko potegne iz malodušja sprejemanja težav in bremen v življenju. Z voljo in domišljijo aktiviramo proces, ki nam lahko spremeni naše življenje…seveda vsi želimo bolje, ne pa slabše. Vendar je to v odvisnosti z našo naravnanostjo, ker vemo, da dobro privlači dobro in slabo pritegne slabo. Temu bi lahko dejali načelo – univerzum nam vrača tisto, kar vanj pošiljamo, kar izžarevamo, kar dajemo…
Energija določene kvalitete ali vibracije privlači energijo oz. vibracijo podobnih lastnosti. Druge besede bi bile – kar seješ, to boš žel… Kadar smo prestrašeni, negotovi, ali negativno nastrojeni, bomo prav gotovo privabili dogajanja ali ljudi, ki izžarevajo isto. In potem se naša negativna nastrojenost še poveča, torej če smo bili prej pri tleh in to oddajamo, bomo doživeli stvari, ki nas bodo potisnile še globlje.
Zato pa je od naše naravnanosti odvisno, kaj bomo pritegnili nase… tudi, če delamo in mislimo nekomu ali več osebam slabo, se bo ta negativna energija v podobni obliki vrnila k nam, slej ko prej…
To naj bi nas učilo, da nikoli ne razmišljajmo negativno, ne želimo slabega ne sebi, ne drugim, ker vse to je potencialni energijski odsev, ki se vrača k nam. Tudi bolezni navadno prikličemo s svojo podzavestjo, z vsemi strahovi v njej, z ranjeno dušo, ki ne vidi več izhoda iz brezna, nad katerim visimo. Navadno pravimo, če ves čas govoriš o določenih boleznih, jo boš slej ko prej priklical. In to se resnično dogaja…
Zato pa bi morala naša naravnanost biti zdrava, pozitivna, prijazno bi morali zreti v prihodnost, želeti le lepe želje – tako zase in za druge, ker nam bo vse povrnjeno. Nikakor ne smemo razmišljati v sivih, negativnih
vzorcih, temveč se nasmehniti kozmosu, ker nam bo tudi tako vrnjeno.
Vsekakor lahko to pravilo privlačnosti tudi uporabimo v praksi priklica naših pozitivnih želja skozi tehnike zavestne ustvarjalne vizualizacije, ker samo naše pozitivno mišljenje ne zadostuje v pravi meri… Poglobiti se moramo vase, raziskati in odkriti v globinah naše duše vse strahove, omejitve in bremena, ki nas onemogočajo v doseganju ciljev in naših želja. Ko lociramo in spoznamo te vzorce v nas, ki nas omejujejo, jih skozi procese ustvarjalne vizualizacije razblinimo, izničimo in si prikrojimo drugačne, lepše vzorce, ki nam bodo pomagali pri naših hotenjih in tudi krojili našo osebnost, našo zavest. Naučiti se moramo živeti v skladnosti – harmoniji s kozmosom, z načeli dobrote, sočutja, dobre, pozitivne naravnanosti, z usmerjenostjo skozi ljubezen do vsega, ljubezen, ki jo tako in tako nosi univerzalna energija… ljudje smo pač talentirani za to, da navadno vse pokvarimo ali pa se trudimo izničiti vse dobro, skozi dojemanja naše ozkosti, sebičnosti, nevoščljivosti, skratka… vzorci, ki smo si jih ustvarili, so naše slabosti in gonilo našega dajanja, ozkost pa je omejitev sprejemanja vsega lepega, tudi ljubezni.
Mnogo ljudi nekako „zmrzne“, se zdrzne pri besedi ljubezen, kot da je to nekaj sramotnega, nekakšna poteza slabosti v nas, nekaj, česar bi se morali sramovati… Vendar je tako, bolj ko tlačimo to občutenje, bolj ga nadomeščajo drugi, negativni vzorci, ki nas pripeljejo le do bolečih izkušenj in slabega ravnanja… Če bi se vsi povsem odprli, prepustili svojim pravim občutkom, bi bilo življenje mnogo lepše in težav ne bi bilo toliko, kot jih je, manj trpljenja bi izkusili in manj slabih trenutkov, manj bolečine in tudi fizičnih bolezni, ki so vsekakor spremljevalec negativne usmeritve. Zato bi se morali vsega tega /spreminjanja naše osebnosti / lotiti na zavestni ravni, ker v našo podzavest zaide mnogo takšnih stvari, ki si jih niti najmanj želimo.
Predpogoj za ustvarjalno vizualizacijo je stanje sproščenosti, telesa in uma… tam, kjer se um umakne v stran, kjer so „doma“ korenine naših razmišljanj in dejanj, kjer se ustvarjajo in shranjujejo vzorci naših čustev, misli, vsi strahovi, pogoji za naše delovanje, reakcije, naša dajanja.. vse je pogojeno z našo podzavestjo.
Vzorci možganskega valovanja se v stanju alfa spremenijo in upočasnijo. To stanje že samo po sebi dobro vpliva na nas, saj imamo tedaj sproščeno telo in um. To je nekaj podobnega, kot bi bili v stanju globokega počitka, vendar ne v spanju, temveč v stanju, ko še lahko zavestno vplivamo na našo podzavest. Že kar nekaj časa je, kar so dognali, da se v alfa stanju s pomočjo vizualizacije sprožajo spremembe v „objektivnem“ svetu, veliko bolj, kot pa v beta stanju, stanju naše popolne umske in fizične aktivnosti.
Saj odgovor je na dlani – spreminjaj tam, od koder vzrok izhaja in večina vzorcev našega dojemanja in delovanja izhaja prav od tam ali pa celo vsi. Morda je najbolje, če te vaje opravljamo zvečer pred spanjem ali pa zgodaj zjutraj, ko se prebudimo, ko sta naš um in telo še globoko sproščena in dojemljiva za sugestije.
Sama možnost vizualizacije je dokaj omejena, vsaj na začetku. Sicer se zadevo da naučiti, z določenimi vztrajnimi vajami pridemo v različnem časovnem obdobju do popolne vizualizacije. Lahko pa traja tudi par let, to je zelo zahtevna tehnika, je pa tudi res, da nismo vsi enako naravnani, oziroma talentirani zanjo.
Rešitev je v tem, da ob tem, ko vadite dobivanja mentalne slike na priklic, izvajate te tehnike ne glede, če nimate jasne podobe pred seboj, ko mižite. Preveč truda in koncentracije je včasih odveč, je moteče, ker izgubite voljo.
V bistvu niti ni potrebno, da takoj „vidimo“ sliko, ki si jo hočemo priklicati, za začetek je dovolj, da občutimo svoje misli, da v sebi zaznamo to, kar naj bi videli, na kar se osredotočimo… ker vse to spada med naša čutila in naša podzavest dobiva informacije iz vseh virov: slišno,vidno, čutno itd…
Eni so bolj vizualno talentirani, drugi manj, nekateri imajo pač drugačne nagnjenja: npr. se bolj podrejajo slušnemu dojemanju, eni bolj občutijo na otip, itd….
Obstajajo tudi blokade, ki nas onemogočajo pri poskusu vizualizacije. To navadno izvira iz strahu, kaj vse bi našli globoko v sebi, to so strahovi, ki smo si jih skozi leta ustvarjali iz vseh bolečin, problemov in težav, ki smo jih stlačili globoko vase. Ker smo pomislili, da je bolje, da jih ni… pa ni tako, s tem smo jih le potisnili v globino, kjer nas vsake toliko spomnijo, da so tukaj v nas, ko priplavajo na površje, izzvani od podobne izkušnje ali podobnega dogodka, težave, ko jo spet znova podoživimo in stari, pozabljeni vzorci podvojijo probleme in težave ter bolečine.
Teh blokad se moramo rešiti, moramo začutiti zelo močno željo po resnici, po soočanju z vsemi potlačenimi problemi, in strahovi, ker le tako se jih bomo rešili. Moramo pomisliti tako:
NIČ V NAS NAS NE MORE PRIZADETI, SMO LE UJETNIKI STRAHU PRED DOŽIVLJANJEM LASTNIH OBČUTKOV – SAMI SMO SE ZAPRLI V NEVIDNE JEČE IN LE MI LAHKO SPET ODPREMO VRATA.
Vsekakor moramo biti usmerjeni v to smer in se zavedati, da LE MI SAMI lahko odpravimo te negativnosti – s tem, da se soočimo z njimi, da jih ozavestimo in podrobno predelamo, pogledamo in preanaliziramo sami s seboj, jih čim globlje podoživimo. In sčasoma se moč takih vzorcev izgubi, ker smo se jih lotili neposredno, kajti njihova moč je v tem, da nas je strah spoprijeti se z njimi. In ko se to stori, ko si jih ogledamo iz več aspektov in jih predelamo, vidimo kako majhni in nepomembni so za nas. Tukaj pa pomaga ustvarjalna vizualizacija, ker vsako nasprotje – vsako dobro je močnejše kot slabo, vendar je predpogoj, da jih soočimo, da se zoperstavijo slabim, potlačenim vzorcem v nas. Da jih dobesedno ozavestimo.
Avtor: Matjaž Bogdan Zepan
