“V iskanju vzporednic in medsebojnih podpornih točk med analitično psihologijo in psihološko astrologijo vedno naletimo na isti problem: psihološka astrologija elokventno uporablja jezik psihologije in jo, kot smo videli na začetku tega prispevka, včasih lahko celo “prehiti”, medtem ko analitična psihologija ne uporablja simbolike astrologije. Tako konkretnim in ilustrativnim primerom, kot jih navaja npr. Dieckmann, ne moremo slediti še z rojstno karto, medtem ko primeri iz psihološke astrologije, bogato ilustrirani z rojstno karto, progresijami in tranziti, v opisih običajno nimajo psihološke in arhetipske globine. Zato je še posebej potrebno poglabljati znanje obojega; psihološka astrologija je izredno uporabna kot “bližnjica” za vpogled v potencialna dogajanja v psihi: “Psihološka astrologija ima, tako kot rimski bog Janus, dva obraza. Lahko je kirurški skalpel, s katerim zarežemo skozi dejanske, globlje ležeče motive, komplekse in družinsko zapuščino, ki leži za vidnimi problemi in težavami, s katerimi se srečuje posameznik; hkrati ponuja tudi objektiv, s katerim lahko uzremo teleologijo in namen naših konfliktov v celotnem kontekstu pomena posameznikove poti. Oba obraza sta navsezadnje obrnjena proti osrednji skrivnosti, skrivnosti človekove psihe, astrologija pa je pri tem naš najstarejši in najnovejši zemljevid” (Liz Green, Howard Sasportas, The Development of Personality, 1986).
Nobena rojstna karta seveda ne razkriva materinskega ali kateregakoli drugega kompleksa. Še več, kot pravi Rudhyar (1966), ko astrologi govorimo o Saturnu, imamo v mislih princip aktivnosti ali kvalitete, ki jo lahko najdemo vsepovsod, vse vključuje neko raven Saturna, vse je povezano med seboj in ničesar ne smemo in ne moremo izključiti – za razliko od psihologije, ki v skladu z “moderno” znanostjo temelji na izolaciji pojavov in naboru značilnosti, ki so lastne vsem takim pojavom. Zato v astrologiji ne moremo neposredno in brez obstanka npr. očetovskega kompleksa slednjega opisati kot saturnovsko kategorijo ali kot odnos med Luno in Saturnom in zanemariti vse ostalo. “… nesmiselno bi bilo pripisati kompleks določeni astrološki postavitvi in ničemur drugemu. Razumeti moramo, da kjer obstaja očetovski ali materinski kompleks, lahko njegovo naravo interpretiramo in sledimo njegovemu izvoru z upoštevanjem astroloških simbolov ustrezne funkcije, Saturna in Lune, vendar ne moremo a priori reči, da bo kvadrat Lune in Saturna “povzročil” kompleks. V bistvu noben astrološki dejavnik ne “povzroča” nobenega stanja. Kaže pa na izvor nekega stanja, kadar ta obstaja; označuje le funkcijo in področje življenja, izkušenj in osebnosti, kjer se lahko pokaže, če sploh. … Takoj na začetku moramo poudariti, da kjerkoli je očetovski kompleks, je tudi materinski in da kompleks lahko povzroči tako preobilje (premočno funkcioniranje) kot podhranjenost in izčrpavanje organov ali psihičnih centrov, odgovornih za funkcioniranje.”
Mati in oče sta otroku posrednika, amortizerja, primer odraslega obnašanja in zaščitnika – če vloge zadovoljivo odigrata, zagotavljata normalno uspešen razvoj funkcij Lune in Saturna v otrokovi psihi, torej razvoj individualnosti in prilagajanja na notranji in zunanji svet. Večje pomankljivosti v teh vlogah povzročijo razvoj teh funkcij pod stresom in pritiskom, kar lahko povzroči funkcionalno neravnotežje. Psihična praznina ali slabo razvita funkcija povzroči nenormalen razvoj tudi druge funkcije, soočanje s svetom s slabo razvito funkcijo pa nadalje povzroči občutke neustreznosti/manjvrednosti in nezadostno aktivacijo energije za odzivanje in ravnanje v situaciji. Nezadovoljena potreba po materi in nerazvita funkcija Lune bo lahko našla drugo utelesitev, ki bo zagotavljala občutek varnosti in čustvenega vodstva. “Celo vera v astrologijo lahko predstavlja transcedentirano podobo matere, saj je nebo lahko nezaveden substitut za zaščitniško mamo, cikli planetov pa lahko predstavljajo univerzalen zaščitniški in usmerjevalen vpliv, ki “posreduje” med kaosom vsakdanjih dogodkov in egom, frustriranem v razvoju njegove lunarne funkcije.“
Zoran Leban Trojar, del članka Materinski in očetovski kompleks v sistemu družinske dinamike
Članek bo v celoti predstavljen na 8. Akademiji Instituta IPAL: Izbira staršev in postavitev družine (10. 2. 2018) in objavljen v istoimenskem zborniku.
