Ob dnevu Zemlje: Množična živinoreja je največja grožnja za naš planet

Zadnja leta 22. aprila praznujemo dan Zemlje. Čeprav se mnogi trudijo, da bi prenehali z onesnaževanjem planeta Zemlje, pa je ta vedno bolj onesnažena, saj se dejavnosti, ki onesnažujejo Zemljo, širijo oz. intenzivirajo.

Eden izmed največjih uničevalcev in onesnaževalcev Zemlje, če ne celo največji, je množična živinoreja. Ta ima izjemno negativne vplive na okolje, podnebje, zdravje ljudi in seveda na živali, ki so največje žrtve te oblike kmetijstva, saj vsako leto za prehrano ljudi po svetu zakoljejo kakšnih 50 milijard živali, od tega več kot 30 milijonov v Sloveniji.

Množična živinoreja ima izjemno velik delež v izpustih toplogrednih plinov, ki uničujejo podnebje.

OGLAS

O tem kolikšen je delež živinoreje v omenjeni bilanci, so različni podatki: od 18% po mnenju OZN (FAO 2006) do več kot 51% po mnenju dveh okoljevarstvenih znanstvenikov iz Svetovne banke (2009). Ne glede ali predstavlja množična živinoreja polovico izpustov toplogrednih plinov ali ne, je izjemno škodljiva za podnebje. V vsakem primeru je njen delež v podnebni bilanci bistveno večji kot je delež svetovnega prometa.

Živinoreja izjemno uničuje tudi okolje. Pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. Živinoreja prispeva kar 50% k poluciji vodnih virov, v iztrebkih govedi pa se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirana kot v človeških. Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg pšenice. Koliko ljudi je mogoče prehraniti z 9 kg pšenice in koliko z 1 kg govedine. Po svetu pa je 1 milijarda lačnih ljudi!

Meso kot produkt živinoreje je tudi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Te so v porastu, zaradi njih umira po svetu desetine milijonov ljudi. Meso je rizični faktor za bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen, škoduje kostem, negativno vpliva na duševnost in podobno. O tem je mnogo znanstvenih raziskav.

Živinoreja je z živali živalskega porekla zaradi svojih skrajno negativnih družbenih posledic zelo škodljiva in povzroča neverjetne družbene stroške, samo za zdravljenje civilizacijskih bolezni je potrebno desetine milijard evrov. Kakšni so stroški glede uničevanje okolja in podnebja, pa se sploh ne ve ali pa se ne pove. Zato je potrebno množično živinorejo opustiti in jo nadomestiti z kmetijstvom, ki je naravi, ljudem in živalim prijazno. Takšno pa je miroljubno kmetijstvo.

Miroljubno kmetijstvo je način kmetovanja, ki pomeni pridelavo kvalitetnih in zdravih živil v polnem soglasju z življenjem narave. Gre za klimi prijazno kmetijstvo brez živinoreje (oz. uporabe živali za zadovoljevanje človekovih potreb), brez gnojenja z gnojem in gnojnico ter brez kemije, ki se je začelo razvijati v Nemčiji pred 24 leti. Ena izmed glavnih skrbi v miroljubnem kmetijstvu je skrb za nego življenja v tleh, to je delovanju mikroorganizmov in malih oz. najmanjših živali, ki proizvajajo hrano za rastline, rahljajo tla in jih ohranjajo zdrava. Vsako tretje leto se polje pusti v prahi, da se regenerira in razvije življenje v tleh. V zdravih njivskih tleh najdejo rastline vse, kar potrebujejo za rast, so močne, zdrave in se lažje same ščitijo ter tako ne potrebujejo nobenih kemičnih zaščitnih sredstev. Kmetje miroljubnega kmetijstva se tako trudijo živeti v miru z vsemi življenskimi oblikami, ščitijo živali, naravo ter posredno tudi ljudi.
Zlato pravilo: „Kar nočeš, da tebi kdo stori, tega tudi ti nikomur ne stori“ je postalo v miroljubnem kmetijstvu vodilna misel pri delu za naravo, živali in vse ljudi.

Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva:
Stanko Valpatič, predsednik

foto: Freedigitalphotos