Na poti samorazvoja nas čaka največ ozaveščanja tega, kar mi nismo.
Od rojstva naprej in skozi vse življenje smo bili programirani s strani staršev, sorodnikov, prijateljev, sošolcev, prek kolektivne zavesti, … in smo sprejeli razne programe, prepričanja, vzorce, navade. Na takšen način gremo stran od sebe, od tistega kar mi v resnici smo, in živimo omejeno življenje – to, kar v resnici nismo.
Kaj je smisel samorazvoja in dela na sebi?
Vsak človek je individualen, poseben, drugačen po duši, srcu, izgledu.
Ko smo omejeni z raznimi programi, izgubimo sebe (identiteto) in živimo omejeno življenje; takšna sta tudi naša realnost in pogled na svet – omejena. Dostikrat srečujem ljudi, ki se niti ne zavedajo, da živijo življenje od nekoga drugega, tako kot drugi hoče ali je hotel.
Primer:
Starši so nam velikokrat v mladosti govorili, da »počitka si že ne moremo privoščiti, ker je to izguba časa«. Sedaj lahko imamo to težavo, da postanemo deloholiki in nimamo časa zase in si ne vzamemo počitka, ker je v nas omejeno prepričanje, da je to izguba časa.
Vendar to ni naša realnost, temveč je program v nas, ki nas omejuje. Tako potem živimo v omejenem življenju, a se dostikrat tega niti ne zavedamo. Zaradi takšnih in podobnih stvari trpimo v duši.
Zaradi omejenih programov v nas lahko opravljamo delo, ki nas ne veseli, trpimo, vztrajamo v raznih odnosih, … Občutek mogoče imamo, da je nekaj narobe, vendar ne vemo, kaj je to narobe in kako to spremeniti ali nam primanjkuje moči, da karkoli spremenimo. Če ostajamo v omejenem življenju in vsaj ne poskušamo spremeniti stvari, v katerih se ne počutimo v redu, smo ujeti v usodo in živimo omejeno življenje naprej.
Znano je, da na svetu obstajajo trije tipi ljudi: ljudje, ki opazujejo, ljudje, ki nergajo in ljudje, ki ustvarjajo.
Dokler gledamo na svet z omejene realnosti, nimamo oz. imamo zelo malo možnosti, da ustvarjamo svet po svoji želji, lahko le opazujemo ali nergamo.
Ko enkrat začnemo delati na sebi in ozaveščati, kdo v resnici smo, od kod prihajamo, kaj hočemo, želimo, takrat vidimo programe, vzorce, prepričanja, navade, … ki nas omejujejo. Takrat vidimo dejansko razliko med tem kaj dejansko smo in kaj v resnici živimo, zavestno ustvarjamo želeno realnost.
Popolnoma normalno je, da na začetku vemo, kaj v resnici nismo in kaj nočemo. To je čisto normalna stvar, da se začnemo zavedati katerih stvari (omejenih programov) nočemo – to je prepoznavanje določenega omejenega programa v nas. Ko prepoznavamo in ozaveščamo vse več programov, kaj mi v resnici nismo, naredimo mesto in prostor, da lahko počasi ozaveščamo kdo mi v resnici SMO. Takrat se začenja rojevati naša osnovna identiteta, zbuja se spomin na to, kar v resnici smo.
Vsaka oseba ima svojo osnovno identiteto, ki je povezana z njenim izvorom, kar v resnici je. Da bi razumeli in se ponovno združili s tem kar v resnici smo, je osnova, da se rešimo vsega tega kar mi nismo, da očistimo podzavest omejujočih programov. Delo na sebi pomeni, da se osvobodimo omejujočih lažnih programov v nas, ki zasedajo mesto v naši podzavesti.
Zato je logično, da na začetku dela na sebi vemo kaj ne želimo in da se želimo rešiti stvari, ki nas omejujejo.
Če želimo postavljati temelje v življenju, a v sebi nosimo omejujoče programe, so naše želje lahko nekaj čisto drugega od tistega, kar je v resnici dobro za nas. Takrat sicer imamo motiv za samorazvoj, da bi zadovoljili svoji zavesti, kateri bo zajamčeno zadovoljstvo, vendar to zadovoljstvo ne traja dolgo, ker prihaja želja iz omejujočega programa uma.
Primer:
Da bi imeli boljše odnose ali večje prihodke v življenju, si ustvarimo želje, ki prihajajo iz omejenega programa v podzavesti. Počnemo to, kar nam narekujejo reklame, drugi ljudje, situacije in se spreminjamo v skladu s tem, kar nam je narekovano od zunaj in to ni tisto, kar je v resnici dobro za nas.
Če je temeljni razlog (cilj) samorazvoja želja po večjem prihodku v življenju ali zamenjavi delodajalca, ker nam je na tak način živeti težko in nas je strah za preživetje, je zelo verjetno, da se bo stanje samo malo popravilo, ker bomo še vedno ujeti v omejitve uma, tudi če zamenjamo delodajalca.
Vzrok je sledeč – če je temeljni razlog za samorazvoj strah po preživetju in nezadovoljstvo s sedanjim delodajalcem, nas to lahko pripelje do še večjega razočaranja oziroma nezadovoljstva.
Najverjetneje se v takem primeru samorazvoja ne bo zgodilo nič ali pa lahko še globlje pademo v neželeni proces.
Pomeni, da če se z omejitvami v podzavesti odločamo za določeni cilj, ne bomo dosegli zadovoljstva, ki ga pričakujemo, spremenijo se le točke iz katerih gledamo.
Preden se odločimo za samorazvoj, je dobro pogledati in razmisliti o motivih samorazvoja.
Energija
(Preden preberete ta članek, priporočam, da prej preberete članek PODZAVEST in omejujoči programi.)
Za delo na sebi je potrebno imeti dovolj energije. V primeru, da imamo dovolj energije za samorazvoj, je potrebno pogledati, kakšna je ta energija in od kod izhaja. V kolikor je destruktivna in izhaja iz jeze, strahu, skrbi, … bomo imeli posledično vse manj in manj energije, kar pa ni v redu za nas.
Kaj naj bi bil cilj?
Temeljni cilj je tisti, ki nam daje neverjetne možnosti dela na sebi, ko razumemo, da ni bistvo imeti boljše delo ali drugega delodajalca, temveč je bistveno delo, ki nam je pisano na kožo, oziroma ga pozna naša duša, to je delo, ki si ga je izbrala duša (poznan je izraz »nekaj za dušo«). Ko to dosežemo, se naši prihodki menjajo, delo se menja, predvsem se menja motiv; nenadoma se pojavi ogromno energije, mi postajamo zadovoljni, srečni, predvsem pa notranje izpolnjeni, ter posledično tudi bolj zdravi.
Kako začeti?
Prvi korak je z delom na sebi, da se osvobodimo omejujočih programov iz podzavesti. Lahko začnemo na različne načine – naši načini so delavnice Pesem duše, reiki tečaji, šamanske delavnice, svetovanja, regresija ter ostali načini samorazvoja.
Za začetnika je najbolje, da si na začetku poišče delavnico, svetovanje, terapijo, ki mu lahko pomaga pri samorazvoju, da se spozna s svetom energij in da lažje spozna sebe. Aktivnost v primerjavi s knjigami boljša zato, ker se občutki v knjigah in besedah ne dajo dobro opisati, potrebno jih je poskusiti in izkusiti ter tudi zaradi tega, kar sem že opisal v članku Podzavest in omejujoči programi – omejujoče programe nismo pridobili v tem stanju uma.
Avtor: Zoran Zavor
