Tudi naše kraje in ljudi je pred časom zajel val zanimanja za ogled filma Skrivnost (“The Secret”) in za branje istoimenske knjige. Nekateri menijo, da gre zgolj za še eno uspešnico površne vsebine, spet drugi prisegajo na učinkovitost in resničnost sporočila filma in knjige.

Namen tega članka ni nizanje argumentov za ali proti vsebini imenovanega filma oziroma knjige. Ogled filma ali branje knjige Skrivnost je odlična priložnost za globlji razmislek o željah in ciljih, ki nas motivirajo na potovanju skozi življenje. Je tudi priložnost, da prevetrimo miselne vzorce in se (ponovno) zavemo, kakšen je vpliv naših notranjih čustveno-miselnih procesov na naše življenje.

Prav vprašanje, ali s svojimi mislimi res kreiramo dogodke v življenju, se pogosto izpostavi v pogovorih v naših izobraževalnih programih. In kakšen je odgovor? Poglejmo!

OGLAS

Samo pozitivna misel ni dovolj

Mnogi so že uporabili moč pozitivnih razmišljanj in afirmacij ali pa to poskušali. Včasih uspešno, drugič je uspeh kratkoročen ali pa se kljub pozitivnim mislim življenje ne spreminja kaj dosti na bolje. Je mar vse to govorjenje, da z mislimi soustvarjamo svojo realnost, prazno besedičenje? Ni čisto tako. Misli so pomembne, a vedeti je treba, da zgolj pozitivna misel ni dovolj. Človeška duševnost je splet misli in čustev in četudi si v mislih ponavljamo še tako pozitivno ali spodbudno afirmacijo, bo težko “meso postala”, če je ne bo podprl tudi primeren občutek ali čustvo.

Poglejmo to na konkretnem primeru. Recimo, da smo si zadali cilj, da bomo bolj samozavestni in se bomo bolj spoštovali. Torej namesto misli, ki se glasijo približno takole: “Nisi dovolj dober za to nalogo ” ali “Ne bo ti uspelo”, oblikujemo spodbudne in konstruktivne stavke. Začnemo razmišljati, da smo sposobni za določeno nalogo, se podpremo z mislijo, da nam bo uspelo, in smo pozorni, da staro, neustrezno misel preprečimo že v kali, ter negujemo misli, ki imajo pozitiven vpliv na samopodobo. Tovrstna pozitivna samopodpora je vsekakor koristna. Morda bo za nekoga to dovolj in bo opazil dobre spremembe. Za mnoge pa nikakor ne. Razlog je v čustvih. Če so naša čustva in občutki v velikem razkoraku z mislimi, ki prevladujejo v glavi, potem je to slaba podpora za misel, četudi je ta zelo ustrezna in podporna. Tisto, kar misli daje resnično moč, so občutki in čustva. Če je čustvo v skladu z mislijo, potem je proces lahko bolj uspešen.

Pomen čustvene pismenosti

Prav zato je tako pomembno spoznati vlogo in pomen čustev ter se naučiti z njimi ravnati na način, ki nas bo podpiral in ne zaviral. Zavedanje in poznavanje čustev ter ozaveščanje misli, ki naša čustva spodbujajo, nam lahko prihrani veliko stagniranja v neprijetnih čustvenih stanjih.

Če želimo biti bolj konstruktiven ustvarjalec svojega življenja, je potrebno nekaj znanja o tem, kako spodbujati tista čustva, ki zares omogočajo dvig kvalitete življenja in večje osebno zadovoljstvo. Predlagam praktičen poizkus. Nekaj dni zapored opazujte, kakšna čustva se v vas najpogosteje pojavljajo tekom dneva. Ob koncu dneva naredite pregled in si zapišite čustva, ki so bila bolj izrazita.

Po tednu dni se lotite drugega dela naloge. Vsa zapisana čustva razvrstite v dva stolpca. V levi stolpec zapišite tista čustva, ki so bolj neprijetna in jih pogosto opišemo kot ‘negativna’. V to skupino sodijo jeza, bes, ljubosumje, zavist, žalost, obup, pohlep, zamera, strahovi, depresivna stanja, sovraštvo, pesimizem, napuh, vzvišenost. V desni stolpec pa zapišite čustva in čustvena stanja, ki jih označujemo kot prijetna ali ‘pozitivna’: hvaležnost, veselje, radost, optimizem, zaupanje, mir, sproščenost, radovednost, vedoželjnost, igrivost, različne oblike ljubezni in prijateljstvo, sočutje.

Premislite, katera čustva, tista z leve ali ona z desne, zavzemajo večji del vaše pozornosti tekom običajnega dne. Koliko časa dnevno z mislimi bolj spodbujate neprijetna čustva in koliko časa prijetna? Po nekaterih raziskavah povprečen zahodnjak dnevno porabi med 70 in 80 % časa za razmišljanje o vsebinah, ki so povezane s tako imenovanimi negativnimi čustvi. In koliko ostane za pozitivna čustva? Vsekakor premalo. Iskreno ocenite svoj rezultat in ga pretvorite v odstotek ter zapišite. Če se tudi vaša ocena giblje v bližini statističnega podatka, je skrajni čas za spremembo. Visok odstotek negativnih čustev v dnevu pomeni, da je tudi vaš miselni svet temu ustrezen. Verjetno pa tudi izkušnje zunanjega sveta podpirajo vašo čustveno in miselno naravnanost.

Seveda to ne pomeni, da so neprijetna čustva nepotrebna ali nesmiselna. Nasprotno. Zelo pomembna so. Čustva nas informirajo o tem, kaj se dogaja, in sporočajo, kje smo v življenju. Včasih negativna čustva kažejo na to, da nismo v stiku s sabo in tudi ne v stiku s svojimi pravimi hotenji, potrebami in z željami. Tak je recimo primer zavisti. Ljudje, ki pogosto občutijo zavist, največkrat ne živijo vseh svojih potencialov. Nekatere njihove pomembne potrebe ali želje niso uresničene in energija nezadovoljstva se manifestira skozi zavist drugim. Nekdo drugi je neke vrste projekcijsko platno za lastno nezadovoljstvo. Ljudje, ki polno živijo svoje življenje, se z zavistjo ne srečujejo prav pogosto. Čustva, prav tista manj prijetna, nam pomagajo pri prepoznavanju, kdaj je čas za akcijo in kdaj za umik, na primer jeza in strah. Učijo nas sočutja in nam pomagajo rasti, kot se to pogosto dogaja skozi bolečino in žalost. Toda eno je znati razbirati sporočila neprijetnih čustev, kar je pomembno za učenje čustvene pismenosti, nekaj povsem drugega pa je neprijetna čustva spodbujati in jih negovati ali zanje kriviti druge ljudi. To je pravzaprav neprevzemanje odgovornosti za lastna čustva in posledično tudi za kvaliteto svojega življenja.

Razmišljati o stvareh, ki ohranjajo ali omogočajo razraščanje neustreznih čustev, je navada, ki ima slabe posledice. Ne omogoča, da bi se zares polno uresničile naše najgloblje želje in razvili naši potenciali. In ne nazadnje nas taka naravnava sili v vlogo žrtve. Prav zaradi prepogostih negativnih čustev pozitivna misel nima podpore v naši psihološki strukturi. In namesto da bi pritegnili pozitivne izkušnje, česar si morda želimo, je v našem življenju vse po starem. Z razvojem čustvene pismenosti bomo spoznali, kako lahko sami pripomoremo k temu, da naša čustva delajo za nas in ne proti nam.

Čustva se porajajo v nas in ne v naši okolici

Številni so prepričani, da so za njihova negativna in neprijetna čustva krivi drugi ljudje ali dogodki, ki jih doletijo. Toda pozor, čustva se porajajo v nas in ne v naši okolici! Zato zanje ne morejo biti odgovorni drugi ljudje. Res je, da jih drugi ljudje sprožajo s svojim vedenjem in da imamo v odnosih odgovornost, da se tega vpliva zavemo in smo nanj pozorni. Toda le mi sami se lahko odločimo, kako bomo sprejeli sporočila in dejanja drugih ter kako se bomo odzvali na druge ljudi in njihova vedenja. O tem velja dobro premisliti.

Vrnimo se k vaji. Ostal je še njen tretji del. Predlagam, da si za cilj zastavite, da ste zavestno pozorni na tiste stvari v svoji okolici, ki spodbujajo pozitivnejša in prijetnejša čustva. Lahko začnete takoj! Naj bo že prva jutranja misel optimistična, lepa ali spodbudna. Tudi pri ljudeh iščite lepoto, posebnost, izvirnost in ne tisto, kar vam ni všeč. Namesto da bi se jezili na sneg, poledico ali zamudo, se raje ozrite in opazite, kaj v dnevu je lepega, zanimivega, se komu nasmehnite ali vrnite nasmeh. Vztrajanje v tej naravnavi pomaga, da se sčasoma zelo izboljša splošno razpoloženje in s tem poveča količina optimističnih, vedrih misli. To nam omogoča, da hitreje in učinkoviteje prekinemo nekoristne in čustveno neprijetne monologe v lastni glavi. Vadite med vožnjo z avtomobilom, med pogovorom, med opravljanjem gospodinjskih del, na sprehodu, čim večkrat na dan. Tudi probleme lažje razpletamo, če je naša splošna naravnava bolj optimistična in počutje bolj vedro. Po nekaj dneh vadbe boste želi prve bolj otipljive rezultate. Opazili boste, da vas dnevni problemi “ne povozijo”, da imate več energije in da ste sposobni hitreje prekiniti neustrezne miselne vzorce. Vse to ima dober vpliv na odnos do sebe in drugih.

NAUČIMO SE PRAVILNO RAZMIŠLJATI

Ko z vztrajnostjo stabiliziramo svoje dobro čustveno počutje, postajamo zavestnejši sooblikovalec svojega življenja. Spreminjanje naravnave in s tem spreminjanje toka misli je tudi že trening drugačnega razmišljanja. Žal nas umetnosti pravilnega razmišljanja ni nihče učil. Na voljo je veliko literature o moči miselne naravnanosti, o tem, da je misel energija, in tudi, kako nekoristne so nekatere miselne navade ali razvade. Še zlasti slednje je dobro poznati in po potrebi spreminjati.

Zato razmislimo, kakšne so naše miselne navade. Vsi jih imamo, saj smo se jih naučili že zgodaj v otroštvu in sčasoma so te navade postale avtomatizmi. Morda se niti ne zavedamo, v kolikšni meri smo ujetniki lastnih misli. Včasih kdo potarna: “Dogajajo se mi same slabe stvari, vsi so me zapustili, življenje je do mene nepravično …” Ko pa človeka povprašamo, kaj in o čem pogosto razmišlja, lahko najdemo povezavo med mislimi in njegovo trenutno situacijo oz. počutjem. Pogosto je to razmišljanje žrtve ali pa je v ozadju prepričanje, da si boljšega ne zasluži. Lahko se tudi preveč usmerja na zadovoljevanje potreb drugih ali težko postavi zdrave meje z drugimi ljudmi.

Naštejmo še nekaj najpogostejših miselnih vzorcev: nagnjenost k posploševanju, črno-belo razmišljanje in miselnost ‘vse ali nič’, primerjanje, prehitri zaključki, ki ne upoštevajo celote, etiketiranje, sodbe, primerjanja, kriticizem, sklepanje na podlagi čustev, dramatiziranje ali obtoževanje, preveč osebno doživljanje, pozicija napada ali obrambe, prevelika usmerjenost na svoje napake ali osebnostne pomanjkljivosti, razmišljanje žrtve – “drugi so krivi”. Vsi našteti in še mnogi drugi miselni vzorci delujejo tudi kot blokade za bolj svobodno in ustvarjalno razmišljanje. Le v bolj svobodnem in sproščenem umu lahko kreiramo želene dogodke in situacije ter jih postopno, z ustrezno akcijo in s stabilno miselno naravnavo tudi realiziramo. Prepričana sem, da imamo tovrstne izkušnje že vsi. Da bi jih bilo še več, pa se je vredno potruditi.

Za konec še primer, kako se lahko lotite sprememb. Iskreno razmislite, kaj v življenju bi želeli. Izberite področje, na primer večja materialna varnost, boljši odnos s partnerjem, nov dom. Za začetek se odločite za eno stvar. Zdaj v umirjenem stanju, lahko tudi po meditaciji, vizualizirajte, da to že imate: nov dom, boljši odnos s partnerjem, boljšo službo ali pa da vidite sebe, kako brez stresa plačujete redne mesečne izdatke. Pri vživljanju ostanite z “nogami na tleh”, drugače rečeno bodite realni. Čim bolj boste v stiku s sabo, večja bo ta realnost. Vživite se v sliko in jo podkrepite z občutki ugodja, veselja, miru, hvaležnosti. Kako se počutite, ko to že imate? Skozi občutke boste tudi preverili, če so to res tiste prave, globoke želje in potrebe ali morda ne. Če so občutki dobri, izpolnjujoči, potem to situacijo v mislih velikokrat ponovite. S tem se naravnate in pomagate okoliščinam, da vas podprejo v realizaciji.

Naslednji korak pa je, da greste v mislih od končne slike h korakom, ki do nje pripeljejo. Koraki gredo v vzvratni smeri. Če je vaš cilj boljši odnos s partnerjem in če v mislih že uživate v tem odnosu, poglejte, kaj je do takega odnosa pripeljalo. Katera vaša ravnanja, misli, prepričanja so dala takšno končno stanje? Ste obiskali svetovalca, delavnico? Ste spremenili kake svoje navade, razrešili stare zamere? Zelo verjetno je, da vam bodo na misel prihajale zanimive in koristne ideje. Tudi hitreje boste lahko postorili korake, ki peljejo do izpolnitve načrtovanega, in bolj intuitivno boste prepoznavali tako dobre poteze in odločitve kot tudi tiste, ki ne služijo vašemu cilju.

Veliko veselja in uspehov na poti preobrazbe vam želim!

Avtor: Renata Bokan
www.karmaplus.net