Spoznanja obsmrtne izkušnje – 2. del

OGLAS

Anita Moorjani v knjigi Z roba smrti v pravi jaz brez zadržkov deli vse, česar se je naučila o bolezni, o zdravljenju, o strahu, o tem, kako »biti ljubezen«, in o resnični veličastnosti vsakega posameznega človeškega bitja!

Nadaljujemo z njenimi odgovori na vprašanja glede obsmrtne izkušnje, ki jo je doživela, ko je po skoraj štiriletni borbi z rakom njeno telo začenjalo ugašati, preobremenjeno z malignimi celicami, ki so se ji razširile po vsem organizmu.

V: Kakšno vlogo je v vaši ozdravitvi in okrevanju odigral vaš sistem verovanja ali vera, če jo sploh je, in kako se je od tedaj spremenilo vaše verovanje?

OGLAS

O: Za mojo ozdravitev ni bila potrebna absolutno nikakršna vera v kar koli. Prej bi rekla, da je samodejno zdravljenje mojega telesa povzročilo prav popolno prenehanje vseh predhodnih verovanj, doktrin in dogem. V mojem primeru je obsmrtna izkušnja delovala kot katalizator.

Kakor to vidim sama, močno ukoreninjene zamisli pravzaprav delujejo proti meni. Če gojim konkretno verovanje, to omejuje moje življenjske izkušnje, ker me verovanje priklene na zgolj tisto, kar že vem, moje védenje na tem svetu pa je omejeno s fizičnimi čutili. Po drugi strani me, če se počutim lagodno v negotovosti, to odpira vsem možnostim. Negotovost je na stežaj odprta za neskončne zmožnosti.

Če potrebujem gotovost, to nadene okove mojim zmožnostim za nepričakovano. Če pa čutim v slogu: Ne vem ali: Poglejmo, kaj se bo zgodilo, potem to dovoli mojemu razširjenemu jazu poiskati odgovore in rešitve, ki utegnejo biti povsem podobni srečnim naključjem in utegnejo biti nezaslišano sinhroni. Ko vstopim v svet negotovosti, sem že na točki svoje največje moči. Odslavljanje vseh predhodnih verovanj, nejevere, dogem in doktrin mi da na razpolago neskončno vesolje samo in deluje tako, da mojemu življenju prinese najboljši mogoč izid. To je mesto, kjer sem deležna največje notranje jasnosti. Mesto, kjer se dogajajo čarovnije.

Odpravljanje vsake prejšnje navezanosti pomeni objem svobode in izkazuje zaupanje v mojo lastno božanskost in veličastje.

Tudi to je oblika zdravljenja. Ko odslovim potrebo po fizični ozdravitvi, življenje postane svobodnejše, celovitejše in vir užitka.

V: Ali čutite, da je bila vaša vera v Vir dejavnik pri vaši ozdravitvi?

O: Po mojih izkušnjah sem sama postala Vir in prišlo je do popolne jasnosti. Nikakršnega vira ni bilo zunaj mojega razširjenega zavedanja. Počutila sem se, kakor bi zaobjela skupno celoto.

Kot sem že omenila, ni bila za mojo ozdravitev potrebna nikakršna vera, kajti v tistem stanju je popolna jasnost in čutila sem, da mi je vse postalo znano. Verovanje ali vera sta se umaknila »védenju«. Zdelo se je, da sem sama postala vse, saj sem bila v vsem in vse je bilo znotraj mene. Postala sem večna in neskončna.

V to jasnost sem se prebudila, zato sem kratko malo razumela. Vedela sem, da bo, če se odločim vrniti, moje telo ozdravljeno.

Zaradi narave moje izkušnje je moj občutek ta, da smo v jedru vsi Eno. Vsi preidemo iz Zlitja v ločenost in se nato povrnemo v Celoto. Čutim, da je bila moja obsmrtna izkušnja bežen vpogled v to Enost. Lahko bi jo poimenovala Bog ali Vir ali Brahman ali Vse, kar je, vendar menim, da imajo različni ljudje različne zamisli o tem, kaj to pomeni. Božanskega ne zaznavam kot ločeno entiteto od sebe ali od kogar koli drugega. Zame je to stanje biti in ne ločeno bitje. Presega dvojnost, tako da sem trajno združena s tem od znotraj in med seboj sva neločljiva. Moja fizična izraženost je zgolj eno od obličij te Celote.

V: Ali ste od obsmrtne izkušnje dalje čutili kakšno osvobojenost in če ste jo, kako bi jo opisali?

O: Da, čutim, da sem osvobojena. Čutim, da me obsmrtna izkušnja ni zgolj osvobodila mojih predhodnih ideologij, verovanja in zasnov, temveč me je osvobodila tudi potrebe po iskanju novih.

Zdi se mi, da te doktrine iščemo in se jih oklepamo, ker so nam v določenih obdobjih v uteho. Vendar pa smo nagnjeni k odvisnosti od njih, saj potrebujemo njihovo resničnost, da bi lahko izkusili lagodnost gotovosti.

Čutim, da bolj ko je naše verovanje o omejeni naravi resničnosti trdno, bolj v resnici ovekovečimo, kar nam to verovanje pravi.

Moja izkušnja mi je darovala bežen uvid v to, kako je čutiti osvobojenost od potrebe tako po fizični kot tudi po psihološki gotovosti. Z drugimi besedami, zame je bilo mogoče občutiti popolnost celo sredi negotovosti. Ohranjanje te ravni umske osvobojenosti zame pomeni resnično svobodo.