Velikokrat pišem o delu z lastno senco, ravno danes v zelo zgodnjih jutranjih urah pa sem premišljevala ali bralci pravzaprav razumete globino vsega tega.
Da bi to bolje pojasnila in razširila, želim ponoviti ter podrobneje razložiti, kaj to dejansko implicira…
V globinah naše duše nosimo masko, ki prikriva naša resnična čustva, občutke in rane. Ta maska deluje kot zaščitni mehanizem, ki nas varuje pred bolečino, zavrnitvijo in izpostavljenostjo naši ranljivosti. Z leti smo se naučili usklajevati obrazne izraze, prikrivati prava čustva in se prilagajati družbenim pričakovanjem. Toda če si dovolimo odstraniti to masko, odpremo vrata do nečesa globljega.
Nošenje čustvene maske izraža strah pred lastno resnico. Bojimo se soočiti s svojo ranljivostjo, saj nas preveva občutek nesprejetosti, sramu in nezadostnosti. A skrivanje za tem nas izčrpava in oddaljuje od poti osebne rasti.
Naša prava resnica prebiva v nas, v globinah našega bitja. To je zbirka naših čustev, sanj, strahov, radosti in bolečine. Ko se odločimo sneti vse te plasti, naredimo hrabro izbiro, da se soočimo in sprejmemo vse, kar v resnici smo. To zahteva pogum, saj ni vedno enostavno pogledati v ogledalo svoje duše in videti pravo sliko sebe. Ni enostavno sprejeti nečesa, nad čemer se tudi sami morda zgražamo.
Ko se zavemo svoje ranljivosti in ko sprejmemo svoja čustva (pa ne samo čustva, ampak tudi misli in želje) in se spopademo s svojimi notranjimi konflikti, začnemo graditi mostove do svoje lastne resnice. Ta most nas vodi k samospoznanju, h globlji povezanosti z drugimi in seveda k notranji preobrazbi.
Na tej poti vstopimo v svet avtentičnosti. Začnemo opazovati svoja čustva, raziskovati svoje misli in se globlje povezovati s svojo notranjostjo. Skozi to odkrivamo moč svoje lastne resnice in doživimo osvobajajoč občutek, ki izvira iz življenja v skladu s svojim pravim jazom.
V nadaljevanju se bom poskusila poglobiti v razumevanje te poti notranje preobrazbe. Skozi poglobljeno razumevanje čustev, sprejemanje ranljivosti in iskanje svoje lastne resnice bom poskusila pojasniti, kako odložiti masko pred seboj ter se podati na pot osebne rasti in izpolnitve.
Prepoznavanje čustvene maske:
Maska, ki si jo nadenemo, nam omogoča skrivanje naših pravih čustev. Včasih se ta maska izrazi kot nasmeh na obrazu, čeprav v resnici čutimo žalost ali bolečino. Morda potlačimo jezo in zadržujemo strahove, prekrivamo svojo ranljivost s trdnim oklepom ali si želimo nekaj, kar ni ravno sprejemljivo. Vse to počnemo zaradi strahu pred zavrnitvijo, obsodbo ali izgubo ljubezni.
Ste se kdaj nasmejali ali navdušili nad nečim, čeprav je bilo vaše dejansko mnenje nasprotno?…
Med tem, ko se skušamo zaščititi pred bolečino, ta čustvena maska ustvarja razdaljo med nami in našimi pravimi občutki. Ko si jo vsakodnevno nadevamo, se oddaljujemo od pristnosti in resnice, kar ustvarja občutek neizpolnjenosti in pomanjkanja pristnosti.
Zavedanje in prepoznavanje tega pa vodi v priznanje, da smo se morda izgubili v svoji vlogi, v svojem prilagajanju družbenim pričakovanjem. Ko se ustavimo in zavemo, da nosimo to masko, dobimo priložnost odpreti se za pristno izražanje čustev in povezovanje.
Razumevanje čustev in ranljivosti:
Razumevanje čustev in ranljivosti zahteva globoko potapljanje v naše čustveno doživljanje ter sprejemanje lastnih ranljivosti. Sprejetje in razumevanje naših pravih občutkov je pomembno, ne glede na to, ali so prijetni ali neprijetni.
Pogosto nas naučijo zatirati ali zanikati čustva, da bi se zaščitili pred bolečino ali neprijetnostjo. A ko si dovolimo biti iskreni do sebe, odpremo pot notranjemu raziskovanju in razumevanju. Začnemo prepoznavati, kako čustva vplivajo na naše misli, vedenje in odnose z drugimi.
Ljudje smo čustvena bitja, ki doživljajo širok spekter čustev. Imamo pravico do svojih čustev, ne glede na to, kakšna so. Dovolimo si izraziti svojo žalost, jezo, strah, veselje in vse druge občutke, ki jih občutimo. Sprejemanje teh čustev nam omogoča boljše razumevanje samega sebe ter povezovanje z lastno notranjo resnico.
Vse to vključuje tudi zavedanje, da smo lahko ranljivi, ko pokažemo svoje pravo čustveno stanje. Strah pred zavrnitvijo, obsodbo ali izgubo ljubezni nas lahko ovira pri izražanju svojih pravih občutkov.
Primer, ki razjasni, kaj pomeni odložiti masko pred seboj:
Predstavljajte si, da ste na družabnem dogodku, obkroženi s prijatelji. Na zunaj se smejite in uživate, ustvarjate videz srečne in brezskrbne osebe. Toda v vašem notranjem svetu prevladuje občutek praznine, osamljenosti in neizpolnjenosti. Kljub temu se odločite, da boste ohranili masko, prikrivate svoje resnično čustveno stanje pred drugimi.
Ta scenarij je mnogim dobro znan. Včasih se zdi lažje skriti notranjo bolečino za masko nasmeha ali brezskrbnosti.
Proces globoke čustvene preobrazbe se začne, ko se odločimo odstraniti masko in preiskovati svoje resnične občutke.
Priznati in sprejeti moramo tudi možne čustvene rane, ki smo jih doživeli v preteklosti. To lahko vključuje rane iz prejšnjih odnosov, izgube, travme ali neizpolnjenih potreb. S sprejemanjem teh ran si omogočimo vpogled vase in začnemo proces zdravljenja. To je lahko individualno delo, kjer se posvetimo svojim občutkom, jih raziskujemo in postopoma spreminjamo (delo z lastno senco). Ne sme nas biti sram postavljati vprašanja in nanje odgovarjati v svojem dnevniku dela z lastno senco. Ta vprašanja in odgovori pa so lahko zelo globoki.
Prav tako se moramo povezati s svojo senčno stranjo čustev, o čemer sem že velikokrat govorila. To so tista čustva, ki smo jih morda potlačili ali potisnili v podzavest, ker nas je prizadela ali se z njimi nismo znali spoprijeti. S sprejemanjem svoje senčne plati lahko bolje razumemo sebe in svoje čustvene vzorce.
Nekaj primerov vprašanj različnih področij, na katera se velikokrat sramujemo odgovarjati tudi sebi:
- Kakšne so spolne želje, ki jih čutim, a sem jih potlačil/a ali zanemaril/a? Kateri strahovi ali predsodki so morda v ozadju moje neizpolnjene spolne želje? Kakšna bi bila moja notranja reakcija, če bi svoje neizpolnjene spolne želje delil/a s partnerjem/partnerko ali zaupal/a prijatelju/prijateljici?
- Zakaj se odločam, igrati vlogo srečne osebe v tej družbi, namesto da bi pokazal/a svoje dejanske občutke? Kako se počutim, ko se pretvarjam, da mi je super, medtem ko v resnici nisem v taki razpoloženjskem stanju? Kako bi se odzvali drugi, če bi izrazili svoje dejanske občutke namesto pretvarjanja? Kaj mislim, da bi lahko bilo posledično?
- Zakaj se odločam pretvarjati, da nisem gej/lezbijka? Kakšne so moje skrbi ali strahovi v zvezi s tem? Kako to pretvarjanje vpliva na moje notranje doživljanje samega/sebe? Kako se razlikuje moje notranje stanje, ko sem iskren/a do sebe, in ko se pretvarjam? Kako bi se moj svet spremenil, če bi se odločil/a, da bom bolj transparenten/transparentna glede svoje identitete?
Na poti osebne rasti se pogosto srečujemo z izzivi, ki nas spodbujajo k raziskovanju in razumevanju. Ena od najpomembnejših in včasih spregledanih nalog na tej poti je torej sneti plasti maske. Ko se odločimo biti iskreni do sebe, se odprejo vrata notranje preobrazbe in pristne osebne rasti.
Sneti maske pred seboj je dejanje poguma, ki nas vodi v globine naše duše. Ko se soočimo s svojimi pravimi občutki, ranljivostjo in resnico, ustvarjamo prostor za avtentičnost, rast in izpopolnitev. S tem dejanjem se povezujemo s svojim pravim jazom, ki je temelj za našo resnično srečo in izpolnitev.
Ne glede na to, ali se skrivamo za masko zaradi strahu pred zavrnitvijo ali želje po prilagajanju pričakovanjem drugih, je bistveno, da se zavedamo, da smo vredni ljubezni, sprejemanja in razumevanja, enako kot vsi ostali. Ko si dovolimo biti iskreni do sebe, lahko gradimo bolj pristne odnose z drugimi ter prispevamo k lastni osebni rasti in rasti tistih okoli nas.
Soočanje s svojo resnico ni vedno enostavno, vendar je ključno za našo notranjo svobodo in izpolnitev. Ko si dovolimo biti pristni, se odpirajo nove priložnosti za razvoj naših talentov, uresničevanje sanj ter globlje povezovanje z drugimi.
