Kako starost in genetika vplivata na inzulin

OGLAS

Kaj je inzulinska rezistenca?

Inzulinska rezistenca je zmanjšan odziv na hormon inzulin. Ko se celica preneha odzivati na inzulin, kar lahko povzročijo različni dejavniki, postane odporna proti inzulinu. Ko sčasoma vse več celic v telesu postane odpornih proti inzulinu, postane proti njemu odporno celotno telo.
Glavna značilnost inzulinske rezistence je torej, da je raven inzulina v krvi višja kot nekoč, inzulin pa pogosto ni več tako učinkovit.

Inzulinska rezistenca je vzrok mnogih kroničnih bolezni, ki žal postajajo čedalje pogostejše in običajnejše. Samo po sebi se nam tako postavlja vprašanje, kako je mogoče, da smo zabredli tako daleč. Kaj pravzaprav povzroči, da telo postane odporno proti inzulinu? In kar je še pomembnejše – se da to odpraviti?

Genetika

Če sta vaša mati in oče odporna proti inzulinu, se boste verjetno tudi vi spopadali z inzulinsko rezistenco. V študiji pri zgodnjih najstniških otrocih je bila pri tistih z vsaj enim staršem z inzulinsko rezistenco raven inzulina na tešče v povprečju približno za 20% višja od ravni otrok, katerih starši niso imeli inzulinske rezistence.

OGLAS

Pri tem je treba vedeti, da so genetske mutacije, ki povzročajo inzulinsko rezistenco, zelo redke – krive os približno 5% vseh primerov tipa 2 diabetes. Pri vseh drugih z običajno inzulinsko rezistenco pa geni niso tako pomembni kot to, kaj delamo z njimi – poteka pač večna bitka med genetiko in okoljem, med prirojenim in pridobljenim/privzgojenim. Z drugimi besedami, eno je imeti gene, ki lahko povečajo verjetnost razvoja inzulinske rezistence, nekaj povsem drugega pa gene izpostavljati napačnemu načinu življenja.

Starost

Staranje ni za ljudi s slabim srcem. Staranje je zelo zapleten proces, ki zajema nešteto očitnih in malo manj očitnih telesnih in duševnih sprememb, vključno z izgubljanjem ali sivenjem las, vse občutljivejšo in bolj nagubano kožo ter čedalje pogostejšo nagnjenost k izgubljanju ključev…

Med temi številnimi bolj ali manj neprijetnimi spremembami pa so tudi nekatere presnovne, kakršna je denimo občutljivost za inzulin – kot smo videli, lahko povzroči celo nekatere simptome staranja. Kakor pri pridobivanju telesne mase je ta proces prav tako dvosmeren; na splošno velja, da starejši kot smo, odpornejši smo proti inzulinu. Številni procesi staranja in običajni pojavi lahko prispevajo k razvoju inzulinske rezistence, denimo s starostjo povezana izguba mišic in hormonske spremembe. Vseeno pa v nasprotju z mnogimi spremembami, ki se jim s staranjem ne moremo izogniti, inzulinska rezistenca ni njihov nujni del – proti njej se lahko borimo.

Hormonske spremembe pri starajočih se ženskah – Kako menopavza poveča inzulinsko rezistenco

Spremembe v proizvajanju hormonov v jajčnikih, med katerimi je najpomembnejši upad nastajanja estrogenov, so vzrok številnih telesnih sprememb pri ženskah. Estrogeni skrbijo za normalno delovanje ženskega telesa na različnih področjih, vendar močno vplivajo tudi na njegovo presnovno funkcijo.

Vročinski oblivi – V študiji, v kateri je sodelovalo več kot 3000 žensk srednjih let, so tiste z inzulinsko rezistenco doživljale vročinske oblive (valove) pogosteje. To je bilo neodvisno od ravni estrogena in telesne mase žensk.

Tako pri ženskah kakor tudi pri moških pomaga estrogen ohranjati občutljivost na inzulin.
Upad estrogenov v menopavzi sicer ni tako silovit, kljub temu pa je dovoljšen, da postane ženska odpornejša proti inzulinu, kot bi bila sicer. Umetno vzdrževanje visoke ravni estrogenov s hormonsko terapijo ženskam deloma pomaga ohranjati občutljivost na inzulin skozi menopavzo (čeprav to ni, kot bomo videli v nadaljevanju, edina tovrstna metoda).

Hormonske spremembe pri starajočih se moških – kako testosteron spreminja inzulinsko rezistenco

Kakor se telo ženske spreminja zaradi zmanjšanja količine estrogenov, tako se telo moškega spremeni zaradi izgube testosterona. Te spremembe pa spremlja tudi močnejša inzulinska rezistenca.

Toda v zadnjem času pri vse več moških ugotavljajo ‘nizek testosteron’. Poleg tega, da se to dogaja nenavadno pogosto, se tudi pri precej mlajših moških. Očitno je, da je ta razmeroma nov pojav v veliki meri posledica spremenjene prehrane in načina življenja.