Prepričanja so kot križišča, kjer se redno srečujejo podobne misli in čustva. Podobno kot da se na ulici srečaš s frendi. Če se z njimi dobro razumeš, se dobivate pogosto. Utrjujete medsebojne odnose. Vse bolj postajate povezani in nerazdružljivi. Tvoje misli in čustva so dvojna sila, ki deluje sinhrono. Preko intuicije dobivaš sporočila. Zelena ali rdeča luč ti pove, ali je določena stvar na mestu. Dva (misel + čustvo) sta vedno močnejša kot en sam (ideja brez čustvenega naboja). Bolj kot združujemo podobne misli in čustva, bolj ta postajajo prepričanja.
Prepričanja tako postanejo del nas. Kar ponavljamo, to ojačamo. Navada je železna srajca zato, ker deluje kot druga plast kože. Kože ne moreš kar sleči tako kot pulover. V prepričanjih je varnost. Prostor, kjer je čutiti domačnost. Lahko bi rekli, da prepričanja sedijo na kavču skupaj z navadami. Več prepričanj skupaj tvori navado. Navada je torej sklop prepričanj. Od česa pa so odvisna tvoja prepričanja?
V bistvu gre za vero (ali nevero) v neko idejo. Tudi nevera je prepričanje. Podobno kot je ne-odločitev odločitev, ne-odziv odziv, tudi tišina nosi glasno sporočilo. Misli same po sebi še niso prepričanja. So zgolj ideje, ki jih oživljamo ljudje. Spravimo jih k življenju, ker v njih verjamemo. Ideja zaživi šele, ko jo spravimo v tek. Šele čustveni naboj naredi idejo resnično.
Prepričanje tako postane vse, kar jemlješ za resnično. Skozi proces razmišljanja prepričanjem daješ gorivo za obstoj. Obstoj prepričanj je povezan s namenjeno pozornostjo. Za lažjo predstavo lahko uporabimo analogijo morja. V morju pod vodo obstaja cel živalski svet. Ker ga ne vidiš, lahko brezskrbno pluješ po morju. Trenutek, ko bi zagledal trikotno plavut, ki štrli iz vode, pa bi jo takoj povezal z morskim psom. Šele takrat bi se zavedal potencialne nevarnosti. Podobno kot če nimaš dovolj denarja za plačilo mesečnih položnic. To dejstvo te direktno ne obremenjuje, če o njem posebej ne razmišljaš. Te pa obremeni v trenutku, ko ti poštar dostavi v podpis modro FURS kuverto. Kuverto, ki si jo prejel za dolgotrajno neplačilo terjatev.
Za konstrukcijo prepričanja potrebujemo voljo. Močno prepričanje – močna volja. Šibko prepričanje – šibka volja. Lahko bi rekli, da so tista z močno voljo, intenzivna. Tista s šibko pa ne-intenzivna. Intenzivna prepričanja imajo večjo magnetno privlačnost. Več damo na njih. Močneje jim verjamemo. Nekoga s šibkimi prepričanji se da lažje pregovoriti kot nekoga, ki za nič na svetu ne odstopi od svojega mišljenja. Nekdo, ki je v svojih mnenjih labilen, svoj lastni prav spreminja po vetru. Neodločen, vodljiv in brez prave volje je pravo nasprotje nekomu z močnimi prepričanji. Ta je njegova protiutež. Ima izoblikovana stališča, ki jih ne premakne noben slon. Točno ve, kje stoji in kam se mora postaviti. Načelnež z razlogom je običajno primeren za vodenje drugih ljudi. Če svojo energijo uporablja na pravi način. Če odločen človek svoje močne energije ne uporablja pravilno, pa lahko deluje proti njemu. Hitro lahko izpade trmasto, zateženo ali arogantno. Posledično mu nepravilno usmerjena energija lahko škodi.
Prepričanja so, glede na to, kakšen je njihov efekt, torej konstruktivna in ne-konstruktivna. Če ti konstruktivna prepričanja pomagajo napredovati, ti destruktivna delajo slabo uslugo. Kdaj pa lahko določeno prepričanje okličemo za konstruktivno? Bela barva je bela. In črna je črna, drži? Ne, ravno. Za enega konstruktivno prepričanje je lahko za nekoga drugega destruktivno. In obratno. Odvisno od osebe. Odvisno od situacije in konteksta. Odvisno tudi kakšno vibracijo daš določenemu prepričanju. Sam predznak definira njeno naravo. Ko se soočaš z neprijetno situacijo, tvoj svet v tistem trenutku lahko deluje naravnost apokaliptično. Situacija »najslabši možni scenarij«. Čustvena zmeda v glavi ti bo verjetno vklopila tisti del možganov, ki je odgovoren za boj ali beg. Glava bo samodejno prišla do zaključka, da gre za negativno situacijo, kar ustvari negativno prepričanje. Nekomu drugemu pa se bo lahko podiral svet, ampak o tem ne bo vedel nihče. O svojih težavah bo molčal. Ne bo pokazal. Pomagal si bo sam. Mogoče bo kasneje celo odprto razlagal o svoji katastrofi, in to z nasmeškom na ustnicah. Ko je v osnovi negativna situacija podprta s pozitivnim prepričanjem, postane svoje lastno nasprotje.
»Karkoli si tvoj um lahko zamisli in resnično verjame, vse to lahko tvoj um tudi uresniči«. Mogoče je pomembno, kaj izbereš za predmet svojih prepričanj. Da si primarno izbereš tista prepričanja, ki te dajejo iz okov. Tista, ki ti podajajo roko. Zavedanje, da prepričanja drugih ljudi ne ogrožajo naših lastnih, te lahko reši marsikatere zmote. Glede na to, da na svetu obstaja toliko različnih prepričanj kot je ljudi. Nekdo, ki verjame v obstoj višjih sil in je trdno prepričan, da obstaja še nekaj večjega in mogočnejšega od človeštva, ima enako prav kot nekdo, ki verjame zgolj v to, kar lahko razume in vidi z lastnimi očmi. Dva nasprotujoča si prepričanja. Dva pravilna odgovora. Na koncu gre zgolj za tvoje prepričanje. Zavedanje, da ima tvoje prepričanje poseben status ravno zato, ker je tvoje. Trenutek, ko se zaveš, da tvoja prepričanja v resnici premikajo gorovja in oceane, pa je tudi trenutek, ko spoznaš njihovo moč in uporabno vrednost.
