Sredi lanskega avgusta čepim med gostim borovničevjem na Kopah in z debelimi temnimi jagodami polnim enkrat kanglico, drugič svoja usta. Mimo pride po široki gozdni poti mlad očka s hčerkico.
Mala: »Ati, jaz bi tudi črnice jedla!« Očka jo zgroženo potegne stran od roba poti in nejevoljno zarobanti: »Si zmešana?! Boš še kakšnega klopa staknila!«
Žal. Nekateri so prišli tako daleč, da ne upajo več stopiti z utrjene in očiščene poti v le malce bolj »divjo« naravo, ker se tam lahko srečajo z vsemi mogočimi nevarnimi živalmi, ki jih v varnem mestnem okolju ni …
Na drugi strani so ljubitelji narave, ki se sicer radi podajo v »divjino«, a še niso povsem dojeli, da so dejansko tudi sami le njen del. Takšni se pred vstopom v gozd dobro poškropijo z močnimi sredstvi proti klopom in komarjem in potem »varno« zaščiteni pred naravo uživajo v njej. Večina jih seveda ne prebere deklaracije na repelentu, oziroma če že, najbrž ne vedo (ne veste?), kaj se skriva pod zapletenimi kemijskimi označbami.
Naj vam pojasnimo tisto glavno, na katero morate biti pozorni, in sicer DEET (N,N-Diethyl-meta-toluamide). To kemikalijo je med 2. svetovno vojno razvila ameriška vojska za uporabo v džungelskih razmerah, po vojni pa so jo začeli civilno uporabljati kot pesticid. Od takrat dalje se je množično razširila po celem svetu in našla svoje »domovanje« predvsem v sredstvih za zaščito pred insekti, ki jih vsako leto uporablja več kot 200 milijonov ljudi.
Na srečo pa se je našla skupina družbeno odgovornih znanstvenikov, ki so jo zbodla številna opozorila na teh izdelkih (ne sme priti v stik z očmi, kožo je treba na koncu dobro izprati, lahko poškoduje oblačila …). Z raziskavo, ki so jo izvedli na francoski univerzi v Angersu, so tako ugotovili, da je DEET lahko nevrotoksičen, povezujejo pa ga tudi z izgubo spomina, glavoboli, utrujenostjo, bolečinami v mišicah, tresavico … Še posebno na udaru so otroci, ker njihova koža še hitreje vsrkava kemikalije in te še potencirano vplivajo na živčni sistem. Da o varnosti nosečnic oziroma njihovih še nerojenih otrok sploh ne govorimo. Ko so takšne informacije pričele kapljati v javnost, se je takoj oglasila korporacija Johnson&Johnson, ki proizvaja enega od znanih (tudi pri nas) repelentov in zatrdila, da uporaba tovrstnih sredstev ne škoduje zdravju, saj so jih v zadnjih 50 letih uporabili že milijonkrat … Kako krasen dokaz, mar ne?
Kakorkoli, ker lepo vreme vabi v naravo in se tam veselo prebujajo tudi insekti, si pred nakupom repelentov dobro oglejte njihovo sestavo. Obstajajo namreč tudi povsem naravna sredstva, ki insekte odganjajo s pomočjo zeliščnih izvlečkov. Rastline, ki jim to dobro uspeva so npr. evkaliptus, limona, cimet, limonska trava, nim … Morali jih boste sicer precej bolj pogosto nanašati kot sredstva, ki vsebujejo DEET, a kaj je to v primerjavi z ohranjenim zdravjem.
Še vedno pa se lahko odločite tudi za zaupanje v naravni red in v moč svoje prisotnosti in se brez posebnih zaščit prepustite naravi kot njen del. Klopi se bodo raje vrgli na odsotne.
Namigi:
Komarji ne marajo vonja ognjičevih cvetov in jih boste uspešno odgnali, če si nasadite okoli hiše nekaj ognjiča. Če se odpravljate v gozd, pojejte nekaj česna (v svežem gozdnem zraku zadah ne bo prišel toliko do izraza …), saj deluje kot naravno sredstvo proti klopom.
Več v knjigi: Uživajte v naravi brez strahu pred klopi
Avtor: Katja Podergajs
