Ustnice so zagotovo eden najlepših in najprivlačnejših delov telesa. Gladke, rdeče in zdrave ustnice kar same pritegnejo pogled v center obraza. Ampak ohranjati njihov zdrav izgled ni vedno enostavno, še posebej v zimskem času, ko te razpokajo in se izsušijo.
Ustnice – podaljšek sluznice
Takoj opazimo, da ustnic ne prekriva enako debela varovalna plast rožene povrhnjice, ki bi jih varovala pred izhlapevanjem vode in mehanskimi poškodbami, tako kot ta skrbno varuje preostalo kožo obraza in telesa. Ravno zaradi tankosti kože in dobro prekrvavljenega podkožja na površino proseva značilna nežno rdeča barva. Ustnica se v ustni votlini nadaljuje v vedno vlažno in nežno sluznico, v zunanjem delu pa je njena površina zelo podobna, kot v notranjosti – le da zaradi izpostavljenosti zraku ne ostaja vlažna. Če torej želimo ustnice ohraniti navlažene in mehke, jim moramo vlago redno vračati.
Zakaj torej ni dovolj ustnic samo enostavno navlažiti z jezikom od časa do časa?
Ker ni bistvena vlaga, ki jo dodajamo na površino od zunaj, ampak vlaga, ki iz kože prehaja na površino – cilj je vlago v koži zadržati od znotraj. Kar pa najlažje dosežemo z dodajanjem lipidom, ki podprejo naravno kožno bariero. Lipidi se ujamejo med korneocitne celice povrhnjice kot »malta« med opeko – zapolnijo špranje in tako je tvorjena pregrada, skozi katero voda ne uhaja na površino, kjer izhlapi. Ta pojav je prisoten tudi poleti, pozimi pa zaradi mrzlega vetra še toliko bolj.
Bistven je okluziven film na ustnicah
Vkolikor nam torej uspe na ustnicah ustvariti plast, ki vode ne prepušča iz kože na površino, smo že nekako zmagali. To dosežemo z naravno podporo površinske bariere z lipidi, vendar če želimo učinek še izboljšati in mu podaljšati trajanje, moramo nanesti čez ustnice še plast neke za vlago nepropustne snovi. V običajnih balzamih za ustnice to vlogo zelo dobro opravlja vazelin ali trdi parafin. Obe snovi sta se skozi desetletja uporabe izkazali za zelo učinkoviti v zadrževanju vlage in tudi kot varni. Ne povzročata alergij in drugih nevšečnosti na površini kože, prav tako pa ne prehajata v krvni obtok. Kemijsko gre za ogljikovodike, ki se pridobivajo kot stranski produkt ob destilaciji nafte – imenujemo jih parafini. V splošnem ločimo tekoči in trdi parafin (razlikujeta se v dolžini ogljikovodikovega skeleta), njuna zmes pa je znana pod imenom vazelin. Ravno zaradi te predpostavke sta si vazelin in trdi parafin (ki se veliko uporablja tudi v obarvanih šminkah za ustnice) prislužila negativen prizvok pri ljubiteljih naravne kozmetike. Znova poudarjam – ne gre za snovi, katerih uporaba bi bila nevarna za zdravje. Ampak kot ljubitelji naravnega imamo zelo priročno in privlačno alternativo – prečiščen čebelji vosek (Cera alba). S tališčem blizu temperature kože se ta na ustnicah zmehča in premaže površino, ki je tako zaščitena pred izhlapevanjem vode, ter tudi mrazom in vetrom od zunaj. Ustnice tako ostanejo vlažne.
Ne gre samo za zadrževanje vlage
Tudi ustnice so, tako kot preostala koža, podvržene poškodbam in staranju, ki jih povzročajo prosti kisikovi radikali, UV žarki in drugi zunanji dejavniki. Dober balzam za ustnice bo tako zagotovo vseboval tudi dovoljšno količino antioksidantov (predvsem vitamina E, ki se dodaja samostojno, prisoten pa je tudi v številnih naravnih oljih, kot je olivno olje, olje makadamije in številna druga). Predvsem v poletnem času pa je smiselno poseči tudi po balzamu s SPF zaščito, medtem ko je ta pozimi lahko potisnjena malce v ozadje – bistveno je izbrati dober balzam z dovoljšno vsebnostjo lipidov in okluzivov.
Obarvani, dišeči balzami
Balzami, ki zraven opravljajo še dekorativno funkcijo, so zelo priljubljena izbira v zadnjem času – s čemer pravzaprav ni nič narobe. Dobro se je le zavedati, da tovrstni balzami vsebujejo še dodatna barvila in dišavne spojine, ki pa so pogosti alergeni in večinoma sinteznega izvora.
Ker pa so ustnice vhod v ustno votlino, nek (dokaj velik) odstotek balzama med nošenjem tudi zaužijemo. Če torej ne želimo v svoje telo vnesti nikakršne potencialno škodljive sestavine (čeprav v tako majhnih količinah ne predstavljajo nikakršnega realnega tveganja za zdravje), je dobra izbira vedno naravni balzam, ki je neobarvan in ima čim manj sestavin. Vkolikor pa je obarvan/odišavljen, pa se pozanimamo, ali so le-te sestavine tudi naravnega izvora, tako kot preostale. Ampak načeloma je ta skrb odveč. Je pa res, da kaplja na kapljo vedno pomeni poplavo – majhen vnos z balzamom, majhen z zobno pasto, majhen z torticami obarvanimi z umetnimi barvili….
Naravno je tako na koncu še vedno dolgoročno najboljša izbira.
Z ljubeznijo do vaše kože,
Avtor: A. Rijavec
www.puranatura.si
