Če kaj spremljate novice, veste, da so na primer banke podvržene stresnim testom. Sama si to predstavljam nekako tako, da zunanji ocenjevalci pregledujejo delovanje institucije in kako bi le-ta odreagirala na nepredvidene in neugodne situacije. In potem na podlagi odzivov in reakcij ocenijo banko, kako hitro in v kakšni meri bi najbolj ustrezno odgovorila na spremembe poslovnega okolja.
Kako pa naj bi potekali, recimo jim, stresni testi v partnerskem odnosu?
Saj sami verjetno kar dobro veste, da se včasih znajdete v neznani ali mučni, boleči situaciji, v katero sta vpletena oba s partnerjem. Kako to razrešiti? Kako se pomeniti, če obema primanjkuje poguma iskreno spregovoriti, s spoštovanjem do drugačnega mnenja partnerja?
Običajno in najbolj pogosto pri partnerskih nesporazumih in različnih mnenjih odločajo naši vsajeni vzorci in prepričanje, da imamo seveda le mi prav. Skušamo prepričati partnerja, da se moti, saj smo mi tisti, ki baje edini vemo kako zadeve stojijo. In običajno je seveda partner tisti, ki je enakega mnenja, le da prepričuje vas, da ima on edino prav.
Ob tem se sedaj povprašajte sami, ali ste sposobni poslušati drugo stran do konca, brez prekinjanja in oporekanja? Ali pač takoj, ko vam šine neka misel na jezik, skočite in govorite čez njega in njegove argumente? Če je temu tako in bodite prepričani, da je to izjemno pogost napadalni način, recimo ji pogojno, komunikacije, potem zagotovo zelo pomembnih informacij ali argumentov ne boste slišali, saj boste govorili vi po svoje, on pa ima na izbiro ali da sredi stavka utihne ali pač nadaljuje svojo misel, ki je vi ne boste slišali ali razumeli, ker govorite čez njega.
Zakaj je napisano, da ženska vskoči v besedo njemu in ga ne posluša do konca? Zato, ker pri svojem delu opažam, da smo predvsem dame tiste, ki ne zmoremo svojih misli držati v sebi toliko časa, da sogovorec konča svoj stavek, temveč skočimo kar takoj vmes, da povemo, kar nam je tisto sekundo padlo na pamet. Ko na primer takšno damo opozorim, da sploh ni poslušala niti mene niti partnerja do konca, mi prostodušno prizna, da če bi počakala, da končam jaz svoj stavek, bi pozabila, kaj je hotela povedati.
No, takšna oblika ne-komunikacije in ne-pogovora je za dobrobit zdravega odnosa in iskrene komunikacije nedovoljena. Jo lahko štejemo med skupino »stresnega testa«, saj se postavlja vprašanje, če tako neslišan partner lahko vztraja v odnosu, v katerem je povožen in ni slišan. No, seveda se stopnja »neslišanja« od para do para razlikuje. So mnogi pari, ki za orožje discipliniranja drugega partnerja uporabljajo molk in ignoranco. Tudi takšno ne-komuniciranje je po mojem mnenju škodljivo. Razhajanje mnenj in neizražene potrebe niso razrešene ampak so potisnjene pod preprogo, ignoranca zelo boli in vodi k odtujevanju in rušitvi partnerskega odnosa.
Ja, tole je še en stresni test, ki pokaže ali je par sposoben uvideti, da je za skladen in zdrav odnos potrebno medsebojno spoštovanje različnosti mnenj, poslušanje in artikulirano in spoštljivo pogovarjanje.
Če partnerski odnos prestane stresne teste, je lahko uspešen. Zakaj?
Zato, ker tisti pari, ki se res želijo starati skupaj, ki jim je mar za dobrobit drugega, ki sodelujejo in si izkazujejo ljubeča čustva, se zavedajo kako pomembna je ustrezna čuječa komunikacija in urejen odnos. Ki sčasoma ne potrebuje več stresnega testa, saj sta se oba naučila, da je to izguba energije in da lahko na ustrezen drugačen način opredelita in se pogovorita o njunih razlikah, ki seveda vedno so. Nič zato, saj da jih razrešujemo, imamo usta, jezik, možgane in srček.
