Sanskritska pesem iz Mārkaṇḍeya Purāṇe

OGLAS

Otroku kraljice Madālase je dal ime kralj. Ko je slišal svoje ime, je začel tarnati. Madālasā mu je pela to pesem.
Ti si čist, zavesten in brezmadežen
Ti nisi podvržen iluzornemu svetu
Odreči se temu spancu zablode, temu snu, ki zmede um
Zakaj jočeš? Ti si čist
Ime, ki si ga dobil, ni tvoje, le od uma ustvarjena izmišljotina, ki jo uporabljamo zate
Telo nisi ti, niti nisi ti iz njega
Gospodar vesolja tudi ne joče!
Ta zvok je pripisan tebi
Kvalitete, ki si jih zamišljaš kot tvoje so vcepljene v vse čute
Nepomembni elementi znotraj človeka pridobijo stanje rasti…
… skozi dodajenje hrane, vode in pijače
To ni tvoja rast ali krčenje tebe
Znotraj telesne lupine ostajaš nespremenljiv
Naj te ne zmede to telo, ki je bilo pričvrščeno nate
“Oče”
“Sin”
“Mati”
“Žena”
“Moje”
“Ni moje”
Ne pripisuj dosti pomena temu, kar je le skupek elementov
Zaveden človek misli, da bolečine blažijo bolečino
Zaveden človek misli, da uživanje v užitkih daje srečo
Inteligenten človek, katerega uma je osvobojen zmedenosti ve, da so užitki in žalosti enake
Kočija gre po zemlji, v kočijo je posedeno telo
V telesu prebiva Sebstvo
Zavedena posamična duša misli “Jaz sem to telo”
Sebstvo nima navezanosti na Njegovo kočijo Neumna je takšna nevednost!
Ti si čist, zavesten in brezmadežen

OGLAS