“Ženska, ki je znova našla svojo pravo identiteto bojevnice ljubezni, je najmočnejša sila na zemlji.
Premagati je ne morejo niti vsa tema in ves sram in vse trpljenje na svetu.”
Glennon Doyle
Razmišljam o tragedijah, s katerimi so se spopadale ženske v mojem življenju. Kako so vsakič, ko zboli otrok ali odide moški ali umre kdo od staršev ali se sesuje skupnost, ženske tiste, ki vztrajajo, ki sredi svojega lastnega trpljenja naredijo tisto, kar je treba, za svoje ljudi.
Medtem ko tisti okrog njih odpadajo, ženske stiskajo k sebi bolne in negujejo šibke, služijo kruh, prenašajo žalost in jezo in ljubezen in upanje svojih družin. Ne bežijo iz svojih življenj in od svojih ljudi, čeprav imajo slabe karte in prenašajo težo sveta na plečih.
Nikoli ne nehajo peti pesmi resnice, ljubezni in odrešitve brezupu navkljub. So neutrudljive, divje, neumorne božje sostvariteljice in iz nič ustvarjajo čudovite svetove. So ženske že ves čas bojevnice?
Craig se mi je gnusil, ker je bil šibek, ker ni igral vloge nezmotljivega junaka, ki sem mu jo naložila skupaj s svetom. Ko pa pogledam dol proti svojemu močnemu, zdravemu telesu, pomislim: Kaj, če sem nama naložila napačni vlogi?
Kaj, če sploh ni bilo potrebno, da bi bil Crag moj junak? Kaj, če mu ni treba biti brezhibno močen, saj sem močna jaz? Kaj, če me Craigu ni treba popolno ljubiti, saj sem že popolno ljubljena? Kaj, če sem jaz tista bojevnica, ki jo potrebujem?
Kaj, če sem sama svoja junakinja, hudiča? Odraščanje je odstranjevanje tistega, kar si postal. Moje zdravljenje je bilo odstranjevanje kostuma za kostumom vse do zdaj, ko sem tukaj pred bogom mirna in gola in brez sramu, slečena do svoje prave identitete.
Odstranila sem vse, kar sem postala. In zdaj stojim: Bojevnica. Slečena za bitko. Močna in dobrotljiva. Tako jin kot jang. Celovita, brez potrebe po dopolnitvi, poslana v boj za vse, kar je vredno imeti: resnico, lepoto, prijaznost, odsotnost sramu, ljubezen.
Takšna naj bi odkorakala v trpljenje in ljubezen s široko odprtimi očmi in srcem, ki naj bi se postavila sredi razvalin in verjela, da je moja moč, moja ljubezen, moja svetloba močnejša od teme. Zdaj vem, kako mi je ime.
Bojevnica ljubezni. Izšla sem iz Ljubezni in jaz sem Ljubezen in vrnila se bom v Ljubezen. Ljubezen odganja strah. Ženska, ki je znova našla svojo pravo identiteto bojevnice ljubezni, je najmočnejša sila na zemlji. Premagati je ne morejo niti vsa tema in ves sram in vse trpljenje na svetu.
Ko razmišljam o tem, začutim, kako se mi vzravna hrbtenica. Usmerim dih v trebuh in se zasmejem.
