Kriva obtožba vodi do bolečine in ogorčenja. A ob neki priliki je Buddha opozoril svoje učence, da bi si ustvarjali nepotrebne težave, če bi postali jezni ali vznemirjeni zaradi ljudi, ki krivično kritizirajo Buddho, dhammo ali sangho.
Vprašal jih je, če so, kadar so jezni, sposobni jasno in objektivno opozoriti, na katerih točkah so napadi neupravičeni.
Menihi so priznali, da ne bi bili sposobni.
Buddha je rekel, da bi morali z mirnim umom »razkriti, kar je lažno in to prikazati kot lažno« rekoč: »Zaradi tega in tega razloga je to napačno, neresnično, te stvari ni v nas, tega ne najdemo med nami.«
Ideja popularna zahodna kulturna je, da je lahko jeza v določenih okoliščinah – na primer, ko se zoperstavljamo krivici – krepostna. Postalo je običajno verjeti, da je v teh primerih edina alternativa jezi ravnodušnost ali obup.
Z budističnega stališča je dovoliti, da jeza vstopi v um, tako kot dovoliti, da se zakuri ogenj na suhih gozdnih tleh. Zajame cel um in izkrivlja presojo. Jeza naredi um kratkoviden in grob, nesposoben zaznavati subtilnosti in kompleksnosti situacije. Iz nasprotnikov ustvarja demone, medtem ko opravičuje lastne napake. Jeza lahko priskrbi motivacijo, a to je motivacija neumnih in na koncu ne reši ničesar.
– adžan Džajasaro
