Budova zgodba o zelo revnem možu

OGLAS

Spoznavanje svojega naravnega uma

Buda je naravni um pogosto primerjal z vodo, ki je v svojem bistvu vedno bistra in čista. Blato, usedline in druge nečistoče lahko vodo začasno potemnijo ali onesnažijo, a te nečistoče lahko izločimo in vodi povrnemo naravno bistrost. Če voda ne bi bila po naravi bistra, ne bi mogla postati bistra, ne glede na to, koliko filtrov bi porabili.

Prvi korak k spoznanju lastnosti naravnega uma ponazarja stara Budova zgodba o zelo revnem možu, ki je živel v majavi stari bajti. Po stenah in tleh njegove bajte so bile vkovane stotine draguljev, a on tega ni vedel. Čeprav je bil lastnik vseh teh draguljev, ni razumel njihove vrednosti in je živel kot berač, trpel lakoto in žejo, v ostrem zimskem mrazu in okrutni poletni vročini.

Nekega dne ga je prijatelj vprašal: “Zakaj živiš kot berač? Saj nisi reven. Zelo bogat človek si.”

“Si zmešan?” je odvrnil možakar. “Kako lahko rečeš kaj takega?”

“Poglej okrog sebe,” je dejal prijatelj. “Cela hiša je napolnjena z dragulji – smaragdi, diamanti, safirji, rubini.”

Sprva možakar prijatelju ni verjel. Čez čas pa ga je premagala radovednost in s stene je snel majhen dragulj ter ga odnesel prodat v mesto. Neverjetno, trgovec, h kateremu ga je nesel, je zanj plačal zelo lepo ceno in z denarjem v roki seje možakar vrnil v mesto, si kupil novo hišo in s sabo vzel vse dragulje, kar jih je lahko našel. Kupil si je nova oblačila, napolnil kuhinjo s hrano, zaposlil služabnike in začel živeti zelo udobno življenje.

Naj vas zdaj nekaj vprašam. Kdo je bogatejši: mož, ki živi v stari hiši, obdan z dragulji, ki jih ne prepozna, ali nekdo, ki razume vrednost tistega, kar ima, in živi v popolnem udobju?

Kot pri vprašanju o kepi zlata je odgovor – oba. Oba sta posedovala veliko bogastvo. Edina razlika je bila v tem, da dolga leta eden izmed njiju ni prepoznal, kaj ima. Šele ko je prepoznal to, kar je imel, se je rešil revščine in bolečine.

Enako velja za vse nas. Vse dokler ne spoznamo svoje resnične narave, trpimo. Ko svojo naravo spoznamo, smo osvobojeni trpljenja. A najsi jo spoznate ali ne, ostajajo njene lastnosti nespremenjene. A ko jo pričnete prepoznavati v sebi, se spremenite in spremeni se tudi kakovost vašega življenja. Dogajati se začnejo stvari, o katerih si niste upali niti sanjati.